Bistvene novosti s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G) je bil sprejet na izredni seji Državnega zbora RS 29. novembra 2019 in objavljen 12. decembra 2019 v Uradnem listu RS. Spet konec leta, kot smo žal že navajeni iz leta 1999 in leta 2012. Predvsem za tiste, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev in so se odločali o datumu upokojitve, je tako pozno sprejetje tik pred zdajci pomenilo kar nekaj negotovosti in bojazni, kdaj je zanje najprimernejši datum upokojitve.
Upam, da so se pravilno odločili in je kateremu tudi prispevek v prejšnji številki na to temo pomagal pri pravilni odločitvi. Tudi z izvajalskega vidika je tako pozen sprejem zelo neugoden, ker pravočasna prilagoditev na izvajanje bistvenih sprememb ni mogoča. Izvajalci si res želimo, da bo naslednja reforma sprejeta vsaj pol leta, če že ne eno ali dve leti pred uveljavitvijo, kar bi pomenilo dobro izvajalsko pripravo na spremembe. Najpomembnejše pa je za ljudi, ki si po desetletjih dela zaslužijo, da se jim spremembe ne zgodijo čez noč, tik pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev. ZPIZ-2G pomeni prilagoditev sistema in ne pomeni reforme, ki jo bo v naslednjih letih tudi treba sprejeti, za zagotovitev vzdržnosti pokojninske blagajne na dolgi rok in istočasno zagotavljanje dostojnih oziroma dostojnejših pokojnin. Če pa gledamo na to spremembo tako, da zasleduje enega od ciljev prejšnje reforme, to je zagotovitev dostojnejših pokojnin, pa je ZPIZ-2G tudi del reforme.
Bistvene novosti s področja obveznega zavarovanja so zvišanje odmernega odstotka, izenačitev obeh spolov in odmerni odstotek za otroke ter novost pri dvojnem statusu, in sicer se izplačilo s sedanjih 20 odstotkov dvigne na 40 odstotkov, vendar največ za tri leta.
Odmerni odstotek
Sprememba odmernega odstotka in izenačitev spolov je vsekakor pozitivna rešitev, ki vpliva na višino vseh vrst pokojnin (starostne, predčasne, invalidske, vdovske, družinske, delne, nadomestil iz invalidskega zavarovanja in dela vdovske pokojnine). Kakšen vpliv bo imela sprememba na višino pokojnin, ni odvisno samo od odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, ampak tudi od višine odmernega odstotka za druga dopolnjena leta, predvsem pa od višine odmernega odstotka za 15 let zavarovalne dobe, ki zdaj za moškega znaša 26 odstotkov, za žensko pa 29 odstotkov. Po ZPIZ-2G je za oba spola 29,5 odstotka, za moške seveda postopoma. Dvig s 26 na 29,5 odstotka pomeni tudi postopen dvig najnižje pokojnine, ki je zdaj odmerjena v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZPIZ-2, za skoraj 13 odstotkov. Za moške pomeni dvig odmernega odstotka s 57,25 na 63,5 dvig pokojnine za skoraj 11 odstotkov, za ženske, ki bi do leta 2023 padle na 60,25 odstotka za 40 let pokojninske dobe, pa za 5,4 odstotka. Predviden je tudi postopen dvig varovalk pri odmeri invalidske pokojnine (s 36 na 41 odstotkov), vdovske in družinske pokojnine (s 33 na 38 odstotkov) ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja prav tako.
Po končanem prehodnem obdobju leta 2025 bo za oba spola veljalo (za ženske pa že takoj po uveljavitvi), da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove za 15 let zavarovalne dobe v višini 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,36 odstotka brez zgornje omejitve.
Za moške pa velja prehodno obdobje, tako da bo leta 2020 za 15 let zavarovalne dobe odmerni odstotek znašal 27 in vsako nadaljnje leto 1,26, za 40 let pokojninske dobe pa 58,5. Leta 2021 bo za 15 let zavarovalne dobe odmerni odstotek znašal 27,5 in vsako nadaljnje leto 1,28, za 40 let pokojninske dobe pa 59,5. Leta 2022 bo za 15 let zavarovalne dobe odmerni odstotek znašal 28 in vsako nadaljnje leto 1,3, za 40 let pokojninske dobe pa 60,5. Leta 2023 bo za 15 let zavarovalne dobe odmerni odstotek znašal 28,5 in vsako nadaljnje leto 1,32, za 40 let pokojninske dobe pa 61,5. Leta 2024 bo za 15 let zavarovalne dobe odmerni odstotek znašal 29 in vsako nadaljnje leto 1,34, za 40 let pokojninske dobe pa 62,50.
Novi odmerni odstotki veljajo samo za nove upokojence, ki se bodo upokojili 1. januarja 2020 ali kasneje po pogojih ZPIZ-2.
Odmerni odstotek za otroke
Novost pa je povečanje odmernega odstotka za otroke, in sicer največ za tri, kar pomeni največ za 4,08 odstotne točke (za enega otroka 1,36). Ti odstotki se bodo priznali ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske unije in za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu otrokove starosti. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva v trajanju vsaj 120 dni užival moški, o čemer se za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovorita. Če ni sporazumne odločitve, je do dodatnega odmernega odstotka upravičen tisti od staršev, ki je v pretežnem delu uveljavil pravico do starševskega dopusta. Če nihče od staršev ni bil na starševskem dopustu ali sta uveljavila pravico do starševskega dopusta v enakem delu, je do dodatnega odmernega odstotka upravičena ženska. Pomembno je, da bo mogoča izbira med znižanjem starostne meje zaradi otrok ali dodatnim odmernim odstotkom. Ni pa mogoča kombinacija obeh ukrepov, in to ne glede na število otrok.
Odmerni odstotek za otroke se lahko upošteva tudi pri priznanju izplačila 40 odstotkov dela starostne pokojnine, če so izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino brez znižanja starostne meje zaradi otrok.
Pri uveljavitvi pravice do starostne pokojnine bo v primeru uporabe znižanja starostne meje zaradi otrok za izplačilo 20 ali 40 odstotkov starostne pokojnine treba preveriti, kaj je ugodneje – ali upoštevanje znižanja starostne meje in ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa ali odmerni odstotek za otroke in normalno vrednotenje pokojninske dobe. To pomeni, kar je treba še posebej poudariti, da odločitev za znižanje starostne meje zaradi otrok za pridobitev izplačila 40 odstotkov oziroma kdor je že pred 1. januarjem 2020 uveljavil izplačilo 20 odstotkov starostne pokojnine ne pomeni, da pri upokojitvi ni možnosti drugačne odločitve, če je to za osebo ugodnejše. Tako bo lahko pri 20 % oziroma 40 % znižanje starostne meje, pri upokojitvi pa bo lahko odmerni odstotek za otroke.
Še dva primera:
- 15 mesecev ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa do 31. decembra 2019 pomeni 5 odstotkov (63,5 + 5 = 68,5 %), če pa ženska uveljavi odmerni odstotek za dva otroka v višini 2,72 odstotka, se ji pokojninska doba namesto 5 odstotkov vrednoti z 1,36 (63,5 + 1,36 + 2,72 = 67,58 %). V tem primeru je ugodnejše upoštevati znižanje starostne meje zaradi otrok.
- 18 mesecev ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, dosežene po 1. januarju 2020, pomeni 4,5 odstotka (63,5 + 4,5 = 68 %), če pa uveljavi odmerni odstotek za tri otroke v višini 4,08 odstotka, se ji pokojninska doba namesto 4,5 odstotka vrednosti z 2,04 (63,5 + 2,04 + 4,08 = 69,62 %). V tem primeru je ugodnejše upoštevati odmerni odstotek.
Uživalci pokojnin, ki so pridobili pokojnino po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-2G, in so se ali se bodo ponovno vključili v obvezno zavarovanje, ne bodo upravičeni do dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke.
Pri uveljavitvi pravice do predčasne in invalidske pokojnine ne pride v poštev znižanje starostne meje po nobeni podlagi, tako da ni dileme, da se lahko upošteva samo odmerni odstotek za otroke.
Ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa
Z ZPIZ-2 je bilo uveljavljeno ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa (po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, po končanem prehodnem obdobju za 40 let pokojninske dobe brez dokupa in starost 60 let) za največ tri zaporedna leta obveznega zavarovanja v višini največ 12 odstotkov (eno leto 4 odstotke, tri mesece pa 1 odstotek). To za moškega pomeni povečanje pokojnine do 20 odstotkov.
Po ZPIZ-2G se bo vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZPIZ-2, če oseba ostane vključena ali se ponovno vključi v obvezno zavarovanje, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednotilo na način, da se pol leta pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 odstotka (3 odstotke za eno leto in 9 odstotkov največ za tri leta).
ZPIZ-2G uvaja razširitev možnosti pridobitve dodatnega odmernega odstotka tudi za posameznike, ki so se že upokojili, pa bodo kasneje ponovno vstopili v zavarovanje. Do zdaj je bilo to vezano na pogoj, da je nekdo ostal vključen v obvezno zavarovanje.
Dvojni status
Po ZPIZ-2G bodo lahko tisti zavarovanci, ki bodo izpolnili pogoje za starostno pokojnino, namesto sedanjih 20 odstotkov dobili izplačilo 40 odstotkov, vendar največ tri leta. Po treh letih pa se jim lahko izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine. Bistvena sprememba je tudi v tem, da bodo lahko pridobili del pokojnine ob sočasnem obveznem zavarovanju le tisti, ki bodo izpolnili pogoje za starostno pokojnino, ne pa tudi za predčasno.
Novost in ugodnost sta tudi za uživalce delne pokojnine in tiste, ki se bodo ponovno vključili v obvezno zavarovanje, pod pogojem, da bodo vključeni v obvezno zavarovanje najmanj za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko. V tem primeru dobijo sorazmerni del dela starostne pokojnine v odvisnosti od razmerja vključenosti med delovnim oziroma zavarovalnim časom. Na primer oseba, ki je vključena v zavarovanje za 4 ure dnevno, bo prejemala prva tri leta del pokojnine v višini 20 odstotkov (polovico od 40 odstotkov), potem pa 10 odstotkov (polovico od 20 odstotkov), seveda ob prejemu tudi sorazmernega dela pokojnine v višini 50 odstotkov.
Pomembna je tudi omejitev izplačila dela pokojnine, ki se ne izplačuje, če zavarovanec ne dela zaradi začasne zadržanosti od dela, daljše od 30 delovnih dni, oziroma če zavarovanec iz šestega odstavka 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 na dan uveljavitve izplačila in ves čas prejemanja nima v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost.
Pomembna je tudi prehodna določba, v kateri je opredeljeno, da zavarovanec, ki prejema 20 odstotkov predčasne pokojnine, obdrži izplačilo tega dela pokojnine tudi po uveljavitvi ZPIZ-2G.
Opredeljen je tudi način prehoda za prejemnike z 20 odstotkov na 40 odstotkov z odstotnim zvišanjem glede na pokojninsko dobo, dopolnjeno po uveljavitvi izplačila 20 odstotkov pokojnine, kjer je predvideno, da to opravi zavod po uradni dolžnosti. Pri tem prehodu z 20 odstotkov na 40 odstotkov pa je anomalija v zakonu zaradi dodatnega odstotnega zvišanja, kar je v nasprotju z osnovno določbo, ki stane skoraj tri milijone evrov na letni ravni, in še izvajalsko je zelo neracionalno.
Nerazumljivo pa je, da so to predlagali delodajalci, in sicer šele na koncu pogajanj, ko je bilo že jasno, da delodajalci ne bodo imeli nobene vloge pri nadaljnjem ostajanju v delovnem razmerju.
Na zavodu smo vsi pričakovali, da bomo znesek, ki predstavlja 20 odstotkov, samo podvojili (na primer z 250 evrov na 500 evrov). A žal ni tako, saj tisti, ki so vsaj tri oziroma šest mesecev prejemali 20 odstotkov starostne pokojnine, bodo deležni še odstotnega povečanja za doseženo dobo v času prejemanja 20 odstotkov. Na primer za moškega, ki je že tri leta prejemal 20 odstotkov starostne pokojnine in je imel ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, bo njegovih 40 odstotkov nominalno pomenilo 48,3 odstotka. Namesto normalno z 250 na 500 evrov bo v danem primeru to pomenilo z 250 na 603 evre.
V prehodnih določbah je opredeljen tudi način prejemanja dela pokojnine za prejemnike delne pokojnine in prejemnike sorazmernega dela pokojnine, kjer je enaka anomalija, saj se bo pri določitvi dela pokojnine upošteval tudi čas prejemanja delne pokojnine oziroma sorazmernega dela pokojnine.
Nekaj sprememb je predlaganih tudi na področju invalidskega zavarovanja, ki pa bi moralo biti deležno temeljitih sprememb pri naslednji reformi.
Pomembna je prehodna določba za uživalce pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2002. To velja za tiste, ki so se jim zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti nadomestila iz invalidskega zavarovanja odmerila in izplačevala v nižjem znesku od prej priznanega oziroma se bo to ugotovilo po uveljavitvi ZPIZ-2G. Uživalec nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki mu je bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja že odmerjeno v nižjem znesku, lahko poda zahtevo za razveljavitev dokončne odločbe o odmeri nadomestila iz invalidskega zavarovanja in izplačilo usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja. Za nove primere pa bo zavod za spremembo v stanju invalidnosti, nastalo po uveljavitvi zakona, za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje po uradni dolžnosti, ugotovil, kateri znesek nadomestila je za zavarovanca ugodnejši, in mu tolikšen znesek tudi izplačeval.
Pogoja, pod katerima lahko zavarovanec uveljavlja izplačilo usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja, sta: enaka vrsta pravice iz invalidskega zavarovanja in enak delovnopravni status zavarovanca.
Zavod si je intenzivno prizadeval, in po res velikih mukah mu je uspelo, da je v ZPIZ-2G vključena tudi določba v zvezi s priznanjem pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, da lahko v primeru zavarovančeve smrti postopek uveljavljanja te pravice nadaljujejo njegovi pravni nasledniki.
V ZPIZ-2G so zajete spremembe iz obveznega zavarovanja in s področja poklicnega ter dodatnega zavarovanja. Zavod je izvajalec obveznega zavarovanja, zato sem predstavil bistveni spremembi in še nekaj drugih s področja obveznega zavarovanja.
