Zdus ima znova dve podpredsednici

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jan. '20

Alojz Vitežnik prejema listino častnega člana Zdusa iz rok Janeza Sušnika, predsednika zveze.

Na volilnem zboru Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je potekal 18. decembra v Ljubljani, so člani izvolili Jožico Puhar za drugo podpredsednico zveze, Alojz Vitežnik pa je postal častni član.

Predsednik zveze Janez Sušnik je štiriintridesetim delegatom, predstavnikom pokrajinskih zvez, predstavil finančni načrt zveze za leto 2020. Dejal je, da načrt vsebuje nekaj drobnih sprememb, ker so nekatera predvidena denarna sredstva še negotova, predvsem tista, ki jih zveza prejema od FIHA, in koliko denarja bo namenjenega za šport, rekreacijo in kulturo. Proračun za leto 2020 presega milijon evrov. Za izvedbo prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja 2020 je predvidenih 90.000 evrov. Ob tem je Janez Sušnik potrkal na vest pokrajinskih predstavnikov, češ da se bo za obisk prireditve treba bolj potruditi. Sredstva je zveza namenila še za organizacijo družabnih srečanj, rokodelskih delavnic, revij pevskih zborov in prvič tudi za folklorne dejavnosti v višini 4.000 evrov. Finančni načrt je bil sprejet, razprave o njem pa ni bilo.

Predsednik Sušnik je predstavil tudi načrte za delo Zdusa v letu 2020. Dejal je, da je predlog glede odmernega odstotka zagledal luč, a ta vsebuje predhodno obdobje šestih let, namesto predlaganih 4 do 5. »Tudi glede letnega dodatka smo pričakovali, da bo izveden na podlagi sistemskega zakona. Namesto 178 milijonov evrov je bilo tokrat v blagajni (le) 138 milijonov. Z eno izmed političnih strank se dogovarjamo za začetek ustavne presoje takega ukrepa, saj če bi šlo vse po črki zakona, se ne bi vsako leto prerekali in bi imeli stabilne vire financiranja,« je zaključil predsednik Sušnik, dotaknil pa se je še dodatka po ZPIZ-2 za zagotavljanje sredstev za letno izvedbo projektov, krepitve aktivnega državljanstva, smernic v skladu dolgožive družbe in vzornega mednarodnega sodelovanja.

Jožica Puhar

V razpravi je predsednik strokovnega sveta mag. Milan Krajnc poudaril problematiko institucionalnega varstva starejših, ki je kritično. Noben minister se ni zares posvetil temu problemu. Sklepi, ki so bili sprejeti, kažejo stanje za zadnjih deset let, so pa ostali nerealizirani, je poudaril.

Tajnica Zdusa Nika Antolašić je predstavila dopolnitve na področju mednarodnega sodelovanja, ki jih je pripravila Jožica Puhar. Zlasti je potrebno vključevanje v izvajanje skupnih aktivnosti v organizacijah, katerih članica je zveza. Dodala je, da bo Zdus izvedel akreditacijo pri odprti delovni skupini Združenih narodov za staranje.

Dijana Lukić je predstavila poročilo prve prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja. Kot primere dobrih praks je navedla PZDU Posavje, ki je organiziral tri avtobuse udeležencev, ter promocijo PZDU Dolenjske in Bele krajine na spletni strani in Facebooku. Nadalje je predstavila program za Dneve medgeneracijskega sožitja, ki bodo potekali od 19. do 21. maja 2020. Po strokovni plati bo zastopano področje stanovanjske problematike in stanovanjske mobilnosti.

Sledile so volitve za še enega podpredsednika zveze, poleg podpredsednice Vere Pečnik. Prispele so tri prijave pokrajinskih zvez: Mirka Miklavčiča je predlagal PZDU južne Primorske, Črtomirja Kanonija PZDU Gorenjske, Jožico Puhar pa Pomurska PZDU in PZDU Dolenjske in Bele krajine. Mirko Miklavčič je kasneje svojo kandidaturo umaknil, na zboru pa je bila z veliko večino glasov za podpredsednico zveze izvoljena Jožica Puhar.

Ob koncu zbora je Janez Sušnik podelil listino častnega člana Zdusa Alojzu Vitežniku, dolgoletnemu predsedniku PZDU severne Primorske. Vitežnik je ob tem povedal: »Vedno sem zagovarjal tisto, kar smo se dogovorili. Boli me, da MZU Ljubljana ne sodeluje, saj je edini pogoj za uspeh organizacije, kakršna je naša, sodelovanje!«

Članarina, ki jo pobirajo društva upokojencev za leto 2020, je 12 evrov. Posmrtnina znaša 180 evrov.

 Oskrba starejših v Rusiji

»Rusija je zgradila celoten sistem socialnega varstva za starejše, ki ne morejo živeti sami doma,« je o položaju starejših pripovedoval podpredsednik Ruske zveze upokojencev ob zasedanju generalnega sveta EURAG v Moskvi. Dejal je, da starejšim dolgotrajno oskrbo zagotavljajo v široko razpredeni mreži negovalnih ali oskrbovalnih domov. Vzrok za veliko potrebo po tovrstnih storitvah so poleg naraščanja števila starejšega prebivalstva tudi družinski razlogi. V današnjih zoženih družinah in delovnem tempu članov v aktivni dobi ni mlajših oseb ali drugih družinskih članov, ki bi lahko poskrbeli za svoje starejše sorodnike. Mladi so se osamosvojili in odšli od doma ali pa s svojimi starši nočejo živeti. To večinoma niti ne bi bilo v interesu samih starejših oseb. Pravi, da so njihovi domovi starejših dobri, da se v njih življenje nadaljuje. Imajo tudi posebne domove za dementne osebe z dolgo čakalno dobo na sprejem. Teh kapacitet primanjkuje in bi jih verjetno še bolj, če ne bi bili ljudje s to vrsto obolevnosti mnogo premalo seznanjeni. Seveda je stanje po regijah različno in večinoma drugačno od stanja v Moskvi. Deloma je pogojeno z dejanskimi potrebami, deloma pa z razvitostjo področja. Je različno v ruralnih in urbanih okoljih, kjer je tudi način življenja različen.

Pri zagotavljanju kapacitet v domovih ali drugačni oskrbi starejših oseb morajo upoštevati tudi kulturne razlike v geografsko obsežni in tudi v življenjskih slogih različni deželi. To je zelo naporno za oskrbovalce. Za primer je navedel osetsko narodno skupnost, kjer starejši tradicionalno živijo s svojo družino in jih ni mogoče preseliti v dom za starejše oziroma v oskrbovalno ustanovo, čeprav razmere v družini ne dajejo ugodnih pogojev za domačo oskrbo. To nima nič skupnega z ekonomskim razvojem in napredkom. Kulturni vzorec je zakoreninjen in se ne spreminja.

Oskrbo v domu plačajo oskrbovanci sami, vendar to lahko predstavlja le 75 odstotkov njihove pokojnine. Kar zmanjka do polne cene oskrbe, pokrije državni proračun. Sorodniki oskrbovanca običajno ne plačujejo oskrbe za svojega člana. Vlada plača delež v skladu z individualnimi okoliščinami na strani oskrbovanca, Zveza upokojencev pa kontrolira stanje in razmere. Proračun ne namenja dovolj sredstev za vse potrebe, se pa pojavljajo donatorji in pokrovitelji, tako da se stroški nekako pokrijejo. Poleg javnih delujejo tudi zasebni domovi za starejše in tudi v njih se razlika do polne cene oskrbe pokriva iz državnega proračuna. Povprečna cena domske oskrbe v Moskvi je 1000 evrov mesečno, zunaj glavnega mesta pa naj bi bila cena nižja.

Kot enega uspešnih primerov zagotavljanja varne in zadovoljne starosti so organizatorji srečanja predstavili dom dolgotrajne oskrbe Družbena hiša, ki posluje na osnovi spremenjenih lastninskih odnosov, konkretno na osnovi premoženja posameznika, prenesenega na mestno upravo, iz katerega se potem pokrivajo stroški domskega bivanja. V večnadstropni zgradbi sredi gosto naseljene stanovanjske četrti so stanovanja različnih velikosti ter predstavljajo možnost izbire posameznika, ki je mestu prepustil lastniško hišo ali stanovanje. Svoje novo bivališče lahko uporabniki po svoje opremijo, vzdržujejo svoje gospodinjstvo, če to želijo in dokler so tega sposobni, imajo v stanovanju vso opremo in predmete, ki si jih želijo. V zgradbi je tudi lična kapelica za verske obrede.

V okviru konference Vseživljenjsko učenje in pravica dostopa starejših oseb do izobraževanja pa smo slišali še drugo plat. Po izjavah in razpravah prisotnih sem zaznala, da imajo izredne težave z zdravstvenim sistemom, kar posledično zadeva predvsem starejše osebe. Predvsem tisti, ki so oddaljeni od Moskve, so v precej slabšem položaju v primerjavi s tistimi v prestolnici. Zlasti so to posledice centralizacije, prav tako so opozarjali na neodzivnost oblasti in birokratske pristope. Pravijo, da predloge, vprašanja, pritožbe naslavljajo na ministrstvo za zdravje, ki se ne odziva. Če pa se že odzove, pritožnike pošilja na dolgotrajno birokratsko pot pisnega pojasnjevanja in utemeljevanja problemov, kar pa razmer v življenju ne spreminja.

Jožica Puhar

Toni Krčan, fotografija: Lara Valič


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media