Čebelar po srcu in duši

Zgodbe | feb. '20

Franc Žvikart iz Slovenskih Konjic še pri 85 letih ne more brez čebel. Za njim je več kot 60 let čebelarjenja, vzgoje mnogih čebelarjev in navduševanja za čebelarstvo mladih že v osnovnih šolah. S sinom Sandijem, ki ima naziv mojster čebelarstva, »poveljujeta« okoli 21 milijonom čebel in 350 tisoč trotom, saj imata 350 panjev.

Franc se je rodil kot sedmi otrok v dvanajstčlanski družini na Dravčah pri Vuzenici na Koroškem, ki je živela v skromnih razmerah. Po končani takratni nižji gimnaziji se je na pobudo ravnatelja vpisal v novoustanovljeno čebelarsko šolo v Ljubljani. O času šolanja mi je povedal: »To je bilo trdo obdobje. Tri mesece sem enkrat prebil ob kruhu in vodi ...« K temu je dodal še anekdoto: »Med spoznavanjem različnih sort medu smo obiskali Medexovo skladišče. Pridite z žlicami, nam je rekel učitelj. Jaz sem zaradi izkušenj z velikokrat praznim želodcem verjetno prevečkrat segel v sode z medom. Dobro me je zadelo. Od takrat naprej vem, da ni dobro imeti preveč sladkorja v krvi.« Leta 1956 je opravil strokovni izpit in si kot eden redkih pridobil naziv kvalificirani delavec v čebelarstvu – poklic čebelar.