Odprt arhiv za vse obiskovalce

 Dober imunski sistem je najboljši zdravnik

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | feb. '20

Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred virusi in drugimi vsiljivci, ki ogrožajo telo. Njegova temeljna naloga je, da prepozna vsiljivca in organizira učinkovito obrambo. Ker je sistem, pomeni, da je sklop usklajenega delovanja več organov: bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca, mandeljnov ter skupkov imunskih celic v sluznici dihal in črevesnih celicah. Dejstvo je tudi, da je imunski sistem odraz naše prehrane.

Imunski sistem bi lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Ta varuje telo z različnimi »rodovi, sistemi in podsistemi«, ki morajo delovati skladno, če naj zagotovijo zmago. Nekatere celice imunskega sistema potujejo s krvjo po telesu in iščejo vsiljivce, druge čakajo v zasedi. Vsi »rodovi vojske« imunskega sistema so nenehno v medsebojnem stiku prek živčnih poti, živčnih sporočil in hormonov. Če zataji samo eden od podsistemov, se obrambni sistem »sesuje«. In bolezen je tu!

Usklajevalec delovanja imunskega sistema je žleza priželjc ali timus, ki izloča hormon timulin in spodbuja rast celic T, t. i. celic pomagalk. Priželjc se s staranjem krči in izgublja svojo moč. Brez aktivnega priželjca imunske celice ne morejo dozoreti do stopnje, ko lahko napadejo vsiljivce. Propadanje priželjca je mogoče ustaviti ter ga »pomladiti« z uživanjem jedi, ki vsebujejo cink. Ta spodbuja delovanje žleze ter pomaga izdelovati protitelesa in spodbuja aktivnost levkocitov. Pomembna so tudi živila z vitamini B-kompleksa, še zlasti vitamin B6, ki skrbi za dobro delovanje priželjca in okrepi delovanje levkocitov. Veliko vlogo ima mineral selen, saj je vključen v sintezo protiteles. Ta močno zavira delovanje virusov. Če je v prehrani dovolj selena, virus sam izdeluje protein, s katerim zavira lastno reprodukcijo. Ko ga v prehrani primanjkuje, se virus naglo razmnoži in povzroči bolezen. Magnezij je nujen za delovanje priželjca, sodeluje pri sintezi protivnetnih prostaglandinov in vzdržuje ravnovesje histamina, kar je zlasti pomembno pri alergijah.

Cink je v dušeni govedini, telečjih jetrih, puranjem mesu, bučnih semenih, grahu, leči in zeliščnem napitku iz aloe vere. Vitamin B6 je v pivskem kvasu, arašidih, orehih, neoluščenem rižu, jajcih, ovsu, zelju, dinjah, melasi, žitnih otrobih, jetrih, ledvicah in soji. Selen dobimo v kokosovem in indijskem orehu, pšeničnih kosmičih, tunah, škarpini, klapavicah, ostrigah, puranjem mesu, piščančjih jetrih, sončničnih semenih, jurčkih, sojinih zrnih ter čebuli in česnu. Magnezij je v motovilcu, temni čokoladi, figah, žitu in seveda v mineralni vodi.

S čim varujemo imunske celice?

Tudi imunske celice je treba pred oksidacijo zavarovati. V ta namen služijo visoke koncentracije vitaminov C in E, ki so precej višje kot v drugih celicah. Vitamin C »komandira« 670 različnih procesov v telesu, tudi obrambnih, in pomaga pretvarjati toksine v neškodljive vodotopne snovi. Spodbuja tudi delovanje »celjenje ran« po obrambnih spopadih v telesu. Vitamin E pa ščiti membrane imunskih celic; če ga ni dovolj, je obramba neučinkovita. Maščobne kisline omega-3 delujejo protivnetno in spodbujajo imunski sistem kot celoto. Pomembne so tudi maščobne kisline omega-9 v oljčnem olju. To ima tudi polifenole, ki aktivirajo razstrupljajoče encime druge faze, ti pa pretvorijo nevarne snovi v vodotopne, da se izločijo iz telesa. Oljčno olje ima tudi skvalen, ki krepi imunski sistem kot celoto.

Vitamin C je v aceroli, aroniji, šipku, zeleni papriki, kiviju, jagodičju, agrumih, peteršilju. Vitamin E je v olju pšeničnih kalčkov, mandljih, sončničnem olju, lešnikih, pinjolah. Maščobne kisline: rastlinske omega-3 so v avokadu, orehih, lanenem semenu, živalske pa v ribah. Omega-6 so v riževih otrobih, soji, koruzi, sončničnem in bučnem olju. Omega-9 pa predvsem v oljčnem olju.

Kalcij pomaga izdelovati encim, ki ga celice T uporabijo za onesposobitev povzročitelja okužb ter podobno kot vitamin C sodeluje pri uničevanju virusov. Mangan pomaga tvoriti interferon, ki je prva samoobramba, če je telo že bilo v stiku z vsiljivci. Interferon se sprošča samo, če ima telo dovolj mangana in vitamina C. Česen in druge čebulnice krepijo limfocite in makrofage in imajo širok spekter antibiotičnega delovanja, saj uničujejo patogene bakterije v črevesju in tudi viruse.

Če naj telo izdela protitelesa, nujno potrebuje prav vse aminokisline (beljakovine). S hrano lahko vplivamo na to, ali bo virus miroval ali pa se bo razvijal in povzročil bolezen. Ko vstopi virus v telo, bo že v treh minutah priveden v kostni mozeg. Ta je sposoben prepoznati verigo DNK virusa in dekodirati postopek njegovega razmnoževanja. Če ima naše telo na zalogi vseh 22 aminokislin, lahko kostni mozeg izdela ustrezen »recept« in ustvari ustrezne celice za uničenje virusa. To se zgodi že v pol ure! Naš organizem ne zboli, telo pa postane odporno proti temu virusu.

Kalcij je v svežem mleku in mlečnih izdelkih iz svežega mleka, sezamovih semenih, sardinah, suhih figah ... Mangan je v polnovrednem kruhu in kosmičih, lešnikih, stročnicah, zeleni zelenjavi, lešnikih, ingverju, klinčkih, kokosu in čaju. Nujne so tudi čebulnice: čebula, česen, por in drobnjak. Rastlinske aminokisline so v stročnicah in ajdi, živalske pa v mesu, jajcih, ribah, mleku in mlečnih izdelkih ... Aminokislino lizin dobimo v ribah, govedini, pršutu, mleku, grahu, jajcih, špinači, pšeničnih kalčkih, krompirju, rži, rižu in ovsu. Najzgovornejši je primer virusa herpesa. Od prehrane in pravega razmerja med aminokislinami je odvisno, ali se bo virus razširil. Ugotovili so, da aminokislina arginin spodbuja razvoj virusa herpes, aminokislina lizin pa rast tega virusa zavira. Arginin je v lešnikih, ovseni kaši, rjavem rižu, arašidih, pistacijah, rožičih, čokoladi in pokovki ... Zaviralni lizin pa imajo zlasti ananas, borovnice, breskve, brusnice, črni ribez, grenivke, grozdje, gobe šitake, ingver, jabolka, jagode, maline, ječmen, kava, kosmulje, koleraba, limone, žajbelj in meta.

Živila za dvig imunskega sistema. V sadju in zelenjavi je najpopolnejši spekter antioksidantov. To so snovi, ki jim dajejo intenzivne barve. Uvrščamo jih v dve veliki skupini. V maščobah topne karotenoidne snovi – karotenoidi delujejo kot naravni imunostimulator. Izredno močno krepijo imunski sistem tudi korenje, paprika, čili, paradižnik, rdeča čebula, feferoni, špinača, blitva, melone, buče, marelica, mango ..., sploh temno rdeče ali temno zeleno obarvana zelenjava in sadje. Vodotopne flavonoidne snovi – flavonoidi pa zavirajo razvoj virusov in blokirajo sposobnost pritrjevanja bakterij zlasti v sluznici sečevoda in mehurja. Flavonoidne snovi so v grozdju, jagodičevju od brusnic, malin do gozdnih sadežev ... Imajo jih tudi rdeče vino, bogato z resveratrolom, temna čokolada in zeleni čaj. Za hitro okrepitev imunskega sistema so nujne še križnice: brokoli, brstični ohrovt, zelje, repa, koleraba, redkev, hren ...

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media