Zgledno sodelovanje z varuhom človekovih pravic

Dobro je vedeti | feb. '20

Urad Varuha človekovih pravic RS (varuh) za pojasnila v zvezi s pobudami posameznikov večkrat povpraša Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod). Po podatkih Službe za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki deluje v sklopu Sektorja za izvajanje zavarovanja, so v letu 2018 obravnavali 29 zadev pobudnikov, v letu 2019 pa 25 zadev.

Varuh je v svojem letnem poročilu pohvalil odzivnost in odgovornost zavoda, zaradi razjasnitve določenih vprašanj pa so se predstavniki obeh ustanov v lanskem letu tudi dvakrat sestali. Ob tem je varuh Peter Svetina opozoril na kršitve, ki jih s svojimi sodelavci ugotavljajo v postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Osredotočil se je na določene kršitve upravnega postopka, in sicer na pomanjkljivo obrazložitev odločb, kršitev načela zaslišanja stranke, načela proste presoje dokazov in načela materialne resnice. Po mnenju varuha, čeprav lahko v postopku kot stranka sodeluje tudi delodajalec, pravica do varstva osebnih podatkov zavarovanca ne bi smela biti ovira, da bi se delodajalec seznanil z zdravstvenim stanjem zavarovanca, čemur pa zavod nasprotuje. Poudaril je tudi, da zavod v veljavnem področnem predpisu (ZPIZ-2) nima podlage za pridobitev mnenja izvedenca niti nima podlage, da bi bil vezan na njegovo vsebino, saj bi bila takšna praksa zavoda v nasprotju z načelom materialne resnice in proste presoje dokazov. Po njegovem mnenju bi moral izvedenec ugotavljati le dejstva, medtem ko bi bila strokovna oseba dolžna dejstva pravno ovrednotiti, na primer tako, da bi določila kategorijo invalidnosti ali ugotavljala potrebo po dodatku za pomoč in postrežbo, še pred tem pa bi moral zavarovanec dobiti možnost, da se izreče glede podanega izvedenskega mnenja.

V zvezi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo predvsem za nepomične bolnike, ki so v zadnji fazi bolezni, pa v uradu varuha menijo, da bi v mnogih primerih za odločitev o pravici zadoščalo že mnenje osebnega zdravnika kot izvedene priče, medtem ko izvedensko mnenje invalidske komisije ne bi bilo potrebno. Opozoril je še na »zastarelo« definicijo invalidnosti, ki je po njegovem mnenju v nasprotju s Konvencijo o pravicah invalidov. Tako varuh kot tudi zavod sta enakega mnenja, da bi morala moderna definicija invalidnosti temeljiti na oviri, ki jo ima zavarovanec na podlagi okvare, dovolj pa bi bilo, da bi bila ta okvara dolgotrajna in ne trajna, kot je urejena v trenutno veljavnem področnem predpisu.

Odziv zavoda na stališča varuha

Zavod je po prvem sestanku varuhu podal pisni odziv, v katerem je bilo poudarjeno, da je zavod posebno skrben pri vodenju postopkov glede pravic iz invalidskega zavarovanja kot tudi pri pravici do dodatka za pomoč in postrežbo. Prizadeva si k učinkovitemu reševanju zadev ter skrajševanju postopkov, pri čemer pa se le-ti velikokrat podaljšujejo zaradi nesodelovanja zavarovancev v postopkih.

V odzivu je bilo ponovno poudarjeno, da je področni zakon (ZPIZ-2) specialen predpis, da se Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) uporablja subsidiarno, ki pa ga zavod kljub temu upošteva. Določbe o podaji izvedenskega mnenja, ki jih določa ZUP in na katere se je med drugim, še posebej na 194. člen ZUP, skliceval tudi varuh, tako ne morejo imeti prednosti pred določbami ZPIZ-2. Poleg določb o vodenju postopkov je namreč v 181. členu ZPIZ-2 izrecno predpisano, da v postopkih, v katerih je treba ugotoviti invalidnost, potrebo po stalni pomoči in postrežbi, nezmožnost za delo, osebne okoliščine iz 138. člena ZPIZ-2 ali telesno okvaro, izvedensko mnenje poda izvedenski organ zavoda. S podzakonskim predpisom pa sta natančno določena tudi organizacija in način delovanja izvedenskih organov zavoda. Ponovno so razložili, da se zavarovanec izreče o vseh dejstvih in okoliščinah že v pripravljalnem postopku, kar je pomembno za nadaljnje vodenje postopka, ter da je izvedensko mnenje temelj za odločanje, ki ga strokovni delavec prouči ter na podlagi vseh dejstev skupaj odloči v upravnem postopku z odločbo. Namreč odločanje v primerih, kjer je potrebno znanje s področja medicine, mora biti objektivno in neodvisno, tega pa ni mogoče doseči s prosto presojo dokazov, kot to meni varuh, saj strokovni delavec za to nima potrebnega medicinskega znanja.

Zavod je v odzivu še poudaril, da namenja posebno pozornost reševanju zahtevkov glede pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Zaradi občutljivosti te pravice je pristojnemu ministrstvu predlagal določene spremembe v zdaj veljavnem predpisu. Za podporo je konec avgusta lani zaprosil tudi varuha. S predlogom mu je uspelo, saj je v noveli ZPIZ-2G, ki velja od 1. januarja 2020 naprej, tudi določba, ki v primeru smrti zavarovanca določa nadaljevanje postopka pravnih naslednikov, in sicer do sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi.

Na ponovnem skupnem sestanku decembra lani so predstavniki zavoda sodelavce v uradu varuha, da so dopolnili spletno stran zavoda glede poteka in trajanja postopka za uveljavljanje pravic, glede pravnih sredstev (pritožba, revizija, sodno varstvo pravic) in tudi postopanja strokovnega delavca v primeru zavarovančeve smrti (objava sklepa o ustavitvi postopka na oglasni deski zavoda in na enotnem državnem portalu eUprava). Po 1. januarju 2020 pa bo v primeru smrti zavarovanca, ki je uveljavljal dodatek za pomoč in postrežbo, pravni nasledniki pa zavodu ne bodo znani, na oglasni deski in na portalu eUprava objavljeno javno naznanilo, v katerem bo zapisano, da je bil postopek s sklepom prekinjen do vstopa pravnih naslednikov v postopek. Poleg tega so na zavodu pripravili enotno obvestilo o upoštevanju določb ZUP pri izdaji odločb v postopku na prvi in drugi stopnji, v katerem so opozorili na nujnost upoštevanja načela varstva pravic strank ter načela zaslišanja strank, nujnost temeljitejše obrazložitve odločb ter na sodelovanje strokovnega delavca s Sektorjem za izvedenstvo, kjer je to potrebno, da se razjasnijo vsa dejstva, pomembna za odločitev. Na zavodu so prav tako poskrbeli za kadrovske okrepitve, vzpostavili so enotni klicni center, prav tako spodbujajo e-poslovanje, vse z namenom, da bi bil zavod čim bližje ljudem, ki potrebujejo njihove storitve.

Anamarija Tivold Plevel,  fotografija: J. D.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media