Odprt arhiv za vse obiskovalce

Kje in kako živijo starejši v Sloveniji?

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | feb. '20

Zdusove strani

Po podatkih Eurostata za leto 2019 (Staranje Evrope – pogled na življenje starejših ljudi v Evropski uniji) vse več starejših od 65 let v Evropski uniji živi samih in približno polovica vseh starejših živi v prevelikih nastanitvah. Približno eden od desetih starejših je obremenjen s prevelikimi stanovanjskimi stroški. Stanje v Sloveniji ne odstopa.

Starejši v Sloveniji so sicer v visokem deležu lastniki svojih nepremičnin, a pogosto živijo v prevelikih stanovanjih, neprilagojenih starosti, z značilno nizko stanovanjsko mobilnostjo. Družbeno odgovorne in dolgoročne stanovanjske politike, ki bi upoštevala hitro rast starajočega se prebivalstva, ni bilo vrsto let. Zveza društev upokojencev Slovenije ne zaznava ukrepov za reševanje stanovanjske problematike starejših, ki jih je nanizala v Memorandumu ZDUS 2018. Zato bodo na Dnevih medgeneracijskega sožitja 2020 tej problematiki namenili več okroglih miz, ki jih pripravljajo posamezni člani Medgeneracijske koalicije Slovenije.

Kako bi morali ravnati, če želimo mladim pa tudi srednji generaciji dati možnost za ustvarjanje družine in razvoj njihovih potencialov – namesto da so še leta ali celo desetletja po odselitvi od staršev obremenjeni predvsem s tem, kako si zagotoviti varno bivanje in kakšna starost jih čaka, če ob upokojitvi ne bodo imeli lastniškega stanovanja? Na ta vprašanja bodo poskusili odgovoriti na okrogli mizi Gremo na svoje, ki jo pripravlja Mladinski svet Slovenije. Svet bo pripravil še eno aktualno okroglo mizo, in sicer na temo možnosti sobivanja generacij. Ena izmed možnosti za rešitev bivanjskega vprašanja mladih tiči v pomoči starejšim. Mladi nimajo (primernih) stanovanj, imajo pa čas, energijo ali pa tudi dohodke, s katerimi bi lahko pomagali starejšim. Starejši imajo stanovanja, nimajo pa več energije in agilnosti, potrebne za vsakodnevna opravila in obveznosti. Sobivanje, menjava stanovanj in pogodba o preživljanju so možnosti sodelovanja generacij, ki lahko tako mladim kot starejšim izboljšajo kakovost življenja.

Študentska organizacija Slovenije pa želi razrešiti težave, ki jih imajo študenti zaradi velikega pomanjkanja študentskih postelj v študentskih domovih, neurejenosti in zastarelosti študentskih nastanitev, predolgih čakalnih vrst, visokih cen pri zasebnih sobodajalcih, težav z Airbnb in podobnimi platformami za oddajanje sob in še bi lahko naštevali. Na okrogli mizi z naslovom Koliko postelj še imamo? bodo iskali možne načine za izboljšanje stanja glede na izkušnje in dobre prakse iz preteklosti in drugih okolij.

Zveza društev upokojencev Slovenije kot družbeno odgovorna organizacija se že več kot desetletje posveča alternativnim oblikam bivanja starejših. To bo tudi tema okrogle mize z naslovom Ali smo pripravljeni na spremembe?

Večletno izvajanje iniciative AOBIS (Alternativne oblike bivanja seniorjev), evropskega projekta HELPS (Housing and Home-care for the Elderly and vulnerable people and Local Partnership Strategies in Central European Cities) in nekdaj delujoča Svetovalnica za bivanje starejših so omogočili pridobivanje dragocenih znanj, preučevanje tujih in domačih praks ter izvedbo pilotnih pobud. Vse več je govora o možnih oblikah, a malo jih je udejanjenih. Nevladne organizacije smo premalo prepoznane kot ključni element opolnomočenja in spreminjanja miselnosti starejših o drugačnih oblikah bivanja v starosti. Na Dunaju je kot pilotni projekt nastala prva stanovanjska skupnost za starejše občane že davnega leta 1992, zato se danes, skoraj trideset let kasneje, postavlja vprašanje, kdaj jo bomo dobili tudi pri nas, v Sloveniji.

 Radijske oddaje o bivalnem standardu 

V začetku januarja je bila na sporedu prva v nizu štirih oddaj o središčni temi prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja – bivalnem standardu starejših. V oddaji Storž, ki je na sporedu ob četrtkih na prvem programu Radia Slovenija, je novinarka Lucija Fatur gostila Tomaža Banovca, ki je v strokovnem svetu Zdusa zadolžen za bivanjsko problematiko, in Katjo Martinčič iz Zveze društev Mladinski center Idrija. Raziskave kažejo, da kar 90 odstotkov upokojencev živi v svojih lastniških stanovanjih in hišah brez večjih hipotečnih bremen. Starejši tako ostajajo sami v prevelikih in zanje neprilagojenih stanovanjih in hišah. Tomaž Banovec je dal velik poudarek težavi, da veliko starejših s premajhnimi pokojninami ne more pokriti stroškov vzdrževanja prevelike nepremičnine. Razložil je tri mite o bivanju, ki veljajo tako pri nas kot drugje po svetu: prvi je ta, da se lastnik tako naveže na svojo nepremičnino, da ne želi oditi drugam, tudi če bi imel boljše pogoje bivanja. Drugi mit je razmišljanje starejših, da morajo nekaj zapustiti potomcem (»nekaj jim je vendar treba dati«). Nazadnje pa je poudaril še veliko razpršenost stanovanj, izredno veliko lastniških in premalo najemniških stanovanj.

Katja Martinčič je v Idriji skupaj s psihologinjo Tino Mervič in urbanistom Primožem Pavšičem pripravila projekt Mladi starci za ozaveščanje in izobraževanje javnosti o staranju, prostoru in psihosocialnih dejavnikih, ki oboje povezujejo. Predstavila je nekaj oblik bivanja, ki jih v tujini že imajo: neinstitucionalne oblike bivanja, prenova stanovanj z državnimi subvencijami, storitve za tiste, ki ostanejo v domačem okolju, medsosedska pomoč, starejši pomaga starejšim, medgeneracijska središča ter stanovanjske zadruge, za katere pa je iniciativa tudi že pri nas.

V oddaji Storž bodo o bivanjski problematiki govorili še 13. februarja, ko bo tema prihodnost dijaških in študentskih nastanitev, 12. marca bodo govorili o bivalnih razmerah in stanovanjski problematiki mladih, 9. aprila pa bodo predstavili alternativne oblike bivanja, zamenjavo, prilagajanje stanovanj starejšim in sobivanje. 

Medgeneracijski natečaji ustvarjalnosti

Foto: A. Ž.

Dnevi medgeneracijskega sožitja 2020 odpirajo prostor ustvarjalnosti za mlado, srednjo in tretjo generacijo. Zdus vabi k sodelovanju v medgeneracijskih natečajih vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s slikarstvom, drugimi oblikami likovnega ali rokodelskega ustvarjanja ter ljubiteljsko fotografijo.

Svoje spretnosti lahko izkažete z oblikovanjem voščilnice na temo »Moja hišica, moj svet«, z izdelovanjem vezenega prtička na temo »Ljubo doma, kdor ga ima« ali s fotografijo, s katero izkažete svoj pogled na »Naš dom«.

Navodila za prijavo

Za voščilnice: Vsak avtor lahko sodeluje z največ tremi izdelki v poljubnih tehnikah in predlaganem formatu: 16 cm x 11 cm (ni obvezujoč). Voščilnicam priložite listič s podatki: ime in priimek avtorja, elektronski ali domači naslov, naslov dela in tehnika izdelave. Prejetega materiala organizator ne bo vračal.

Za vezeni prtiček: pošljite največ dva izdelka s poljubnimi motivi na različnih materialih in v različnih tehnikah vezenja v velikosti 30 x 30 cm. Prtiček naj bo obrobljen na različne načine. Na izdelek pritrdite listič s podatki: ime in priimek avtorja, elektronski ali domači naslov, telefonska številka, naziv izdelka. Izdelki bodo avtorjem vrnjeni po zaključku razstave.

Za fotografijo: avtorske digitalne fotografije s sklicem na »Naš dom« pošljite po elektronski pošti na: dnevi-sozitja@zdus-zveza.si. Vsak avtor lahko sodeluje z največ tremi barvnimi ali črno-belimi fotografijami. Fotografije morajo biti v formatu JPEG in velikosti do 2 MB. Fotografija naj bo označena z imenom in priimkom avtorja, zaporedno številko in naslovom fotografije.

Na natečaju sodelujejo vsa dela, ki bodo prispela na Zdus (Kebetova 9, 1000 Ljubljana) do vključno 28. februarja 2020. Več informacij o pogojih in natečajih boste izvedeli, če pokličete na tel. št. na: 051 656 532 (ZDUS). Prijavnin ni.

Stvaritve si bo mogoče ogledati na razstavah v Ustvarjalnem stičišču Zdusa na Dnevih medgeneracijskega sožitja, ki bodo od 19. do 21. maja 2020 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Dijana Lukić


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media