Odprt arhiv za vse obiskovalce

Problem nizkih pokojnin so nizke plače

feb. '20

Marijan Papež

Prvega januarja so začele veljati spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo novim upokojencem omogočile boljše pokojnine. Te naj bi se tudi letos uskladile dvakrat. Pokojninska blagajna se zaradi gospodarske rasti krepi. Reforma iz leta 2013 še vedno deluje, kar pa ne pomeni, da ni potrebna priprava na novi zakon, opozarja Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Lani so se pokojnine drugo leto zapored uskladile redno in izredno. Ali lahko podobno uskladitev pričakujemo tudi letos?

Uskladitev je predvidena tudi letos, po sedanjih kazalcih naj bi bila redna uskladitev nekje 3,3 odstotka in potem še decembra izredna uskladitev pokojnin, če bo rast BDP-ja večja od 2,5 odstotka.

Pomembno je, da je bila lani poleg redne uskladitve v višini 2,7 odstotka decembra tudi izredna uskladitev v višini 1,5 odstotka. Upokojenci so sicer negodovali, ker ni bila že kak mesec prej, vendar je pomembno, da je bila, saj prinaša višje pokojnine naprej. Ko se od leta 2010 do 2015 pokojnine niso usklajevale v skladu s sistemskim zakonom, nisem pričakoval, da bo prišlo do sanacije. To, da se pokojnine usklajujejo dvakrat letno, je zelo spodbudno.

Za letošnjo izredno uskladitev je predviden določeni znesek za vse upokojence enako, torej ne odstotek. Kako ocenjujete ta način usklajevanja pokojnin?

Način nominalnega povečanja pokojnin je v sistemu, kot ga imamo, neustrezen in bi na dolgi rok pomenil rušenje sistema. Pokojnina je ekonomska kategorija, ki je odraz plačanih prispevkov in dolžine obdobja zavarovanja ter vključuje tudi elemente solidarnosti. Največja solidarnost obveznega pokojninskega sistema so odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove, zagotovljena pokojnina in minimalna pokojnina. Pokojnine se morajo usklajevati v odstotkih. Verjetno bo prišlo do spremembe zakona, kar na zavodu vsekakor podpiramo, saj je državni svet že vložil predlog, da se tudi izredna uskladitev opravi v odstotku.

Kaj pomeni pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove?

Najnižja pokojninska osnova je solidarnostni korektiv, kar pomeni, da se pri tistih novih upokojencih, kjer izračunajo nižjo pokojninsko osnovo, kot znaša najnižja pokojninska osnova, upošteva najnižja pokojninska osnova, ki je višja, razen če je bila oseba več kot polovico zavarovanja zavarovana za ožji obseg pravic. Primer: nekdo, ki je celo delovno obdobje, torej 40 let, plačeval prispevke od najnižje osnove, bi imel pokojnino okoli 400 evrov, zaradi sistemske solidarnosti pa bo prejemal več kot 500 evrov. Od najnižje pokojninske osnove je odmerjenih več kot 20 odstotkov pokojnin in na žalost čedalje več. Med njimi je veliko obrtnikov, od katerih zdaj skoraj 80 odstotkov plačuje prispevke od najnižje osnove. Za višje pokojnine bi morali imeti višje plače oziroma osnove, od katerih se plačujejo prispevki.

Kolikšen bo letošnji letni dodatek?

Letni dodatek bo nekoliko višji kot v preteklem letu v vseh razredih, le-ti se bodo povečali bolj, kot so se uskladile pokojnine.

Politiki pogosto govorijo o nevzdržnosti pokojninske blagajne zaradi povečanja števila upokojencev. V kakšnem stanju je blagajna? Katero leto je bilo najslabše v strukturi dohodkov oziroma prispevkov?

Najslabše je bilo leto 2013, kjer je struktura dohodkov od prispevkov znašala 66,1 odstotka, v letu 2019 pa smo lahko izredno zadovoljni, saj ta delež znaša približno 81 odstotkov. Jasno je, da je to odraz dobre gospodarske situacije in rasti, saj je bilo lani povprečno za približno 130.000 več zavarovancev – zaposlenih, kot jih je bilo v letu 2013. V dani situaciji je težko govoriti, da je pokojninska blagajna nevzdržna, zneski, ki jih prispeva proračun, so zdaj pod milijardo. V letu 2019 je proračun prispeval za tekočo in dodatno obveznost približno 920 milijonov evrov. Kar kaže, da je pokojninska blagajna res v dobri situaciji, kar pa ne pomeni, da ni treba pravočasno sprejeti sprememb, ki bodo zagotavljale njeno stabilnost tudi na dolgi rok.

Koliko je bilo lani upokojencev in koliko zavarovancev?

Na zadnji dan leta 2019 je bilo 622.799 upokojencev iz obveznega zavarovanja, zavarovancev pa ocenjujemo, da bo po dokončnih podatkih, ki bodo znani februarja, dobrih 960.000, kar pomeni, da se je število zavarovancev bolj povečalo kot število upokojencev. Razmerje med upokojenci in zavarovanci je bilo v lanskem letu ugodnejše kot v preteklem letu – 1 : 1,55, najslabše pa je bilo leta 2013 – 1 : 1,38.

Število upokojencev se ne povečuje tako hitro, kar je posledica pokojninske reforme ZPIZ-2, ki je prinesla strožje pogoje upokojevanja in ukinila starostno pokojnino za 20 let pokojninske dobe. Kdor nima dovolj pokojninske dobe brez dokupa, se ne more upokojiti pred 65. letom starosti, razen predčasno s 40 leti pokojninske dobe, a s trajnimi malusi, tudi do 18 odstotkov. To je bil najdrastičnejši ukrep, potem uvedba pokojninske dobe brez dokupa in dvig dobe za žensko, ki se je izenačila z moškim. Na manjše povečanje števila upokojencev vplivajo tudi stimulacije za daljše vztrajanje na delu, še posebej v prvih treh letih nad 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ko je ugodnejše vrednotenje le-te. Do 31. decembra 2019 so lahko ljudje ob podaljšanju dela poleg plače prejemali tudi 20 odstotkov pokojnine. Kljub Zujfu in težki gospodarski situaciji v začetku uvedbe ZPIZ-2 je število upokojitev bistveno nižje kot pred reformo.

Letos so začele veljati nekatere spremembe v pokojninski zakonodaji, ki jo delajo malce prijaznejšo. Katere so najpomembnejše?

Spremembe veljajo le za nove upokojence. Najpomembnejša med njimi je povečanje odmernega odstotka tako za moške kot ženske. Ženskam se tako v letu 2020 odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe brez dokupa ni znižal s 63,5 na 61,5, ampak je ostal enak, za moške pa se bo postopno dvignil, in sicer v letu 2020 s 57,25 na 58,50. Čez pet let, ko bo zaključeno prehodno obdobje, bosta imela moški in ženska enak odmerni odstotek.

Novost je tudi povečanje odmernega odstotka za otroka, ki se upošteva pri zavarovancih, ki so izpolnili pogoje za starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino, in sicer za največ tri otroke v višini 4,08 odstotka (za enega otroka 1,36). Pri starostni pokojnini je mogoče znižanje starosti zaradi otrok ali odmerni odstotek, ne pa kombinacija obojega. Pri predčasni in invalidski pokojnini pa se upošteva samo odmerni odstotek za otroka. V preteklosti je pozitivno diskriminacijo za ženske predstavljal višji odmerni odstotek za enako pokojninsko dobo, kar bo veljalo še do leta 2025, ko se bo izenačil tudi za moške. Pozitivna diskriminacija je predvsem zaradi tega, ker naj bi ženske imele za ista dela nižje plače. Sedanja pozitivna diskriminacija velja predvsem za matere, saj je lahko ženka, ki ni bila na porodniškem dopustu, karierno bolj napredovala.

Spodbuja se tudi daljše ostajanje na delu, predvsem prva tri leta. Tisti, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino in ostanejo ali se ponovno vključijo v zavarovanje za polni delovni ali zavarovalni čas, lahko na podlagi vloge pridobijo izplačilo dela pokojnine v prvih treh letih v višini 40 odstotkov (zdaj 20 odstotkov). Tisti, ki so do 31. decembra 2019 prejemali 20 odstotkov predčasne pokojnine, to obdržijo še naprej, tisti, ki pa so do 31. decembra 2019 prejemali 20 odstotkov starostne pokojnine, jim bo zavod po uradni dolžnosti le-to prevedel v 40 odstotkov. Ker se pri prevedbi upošteva tudi čas prejemanja 20 odstotkov pokojnine, ima zavod zaradi tega bistveno več dela, kot bi ga imel le pri povečanju dela starostne pokojnine na 40. Zato je konec januarja izvedel akontativno izplačilo z 20 na 40 odstotkov, kasneje pa bo izdal še odločbe in opravil poračun.

Koliko ljudi podaljšuje delovni status in poleg plače prejema delež pokojnine?

Delovni status podaljšuje več kot 12.000 zavarovancev. Ta možnost je bila uvedena z ZPIZ-2 leta 2013. Pri tem pa je treba poudariti pomanjkljivost, saj pri podaljšanju zaposlitve delodajalec nima nobene vloge in gre le za odločitev zavarovanca.

Sprememba pokojninske zakonodaje pa prinaša še nekatere ugodnosti, ki jih do zdaj ni bilo. Ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa se upošteva tudi pri tistih, ki se reaktivirajo – se ponovno vključijo v zavarovanje in dobijo 40 odstotkov pokojnine oziroma po treh letih 20 odstotkov. To velja tudi za tiste, ki so delno upokojeni ali se ponovno reaktivirajo za krajši delovni čas od polnega, v obeh primerih za najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko. Na primer, kdor se upokoji za 4 ure, prejema 50 odstotkov pokojnine in prva tri leta še 20 odstotkov pokojnine za 4 ure dela, po treh letih pa 10 odstotkov. Na ta način želi ministrstvo spodbujati aktivno politiko zaposlovanja starejših, vprašanje pa je, ali je to res najustreznejši način.

Tako kot zadnje reforme je tudi omenjena novela začela veljati tik pred zdajci, zato se upokojenci nanjo niso mogli pripraviti. Kako pa je s pripravo nove pokojninske reforme in prenovo invalidskega zavarovanja?

Novosti so bile spet sprejete in objavljene zadnji hip, tako da se ne zavarovanci ne zavod niso mogli pripraviti na uveljavitev. Posebej je bilo problematično za tiste, ki so se želeli upokojiti 31. decembra 2019, predvsem za ženske, ki po novem lahko uveljavijo odmerni odstotek za otroke, pa tudi za moške zaradi višjega odmernega odstotka in ugodnejše upokojitve po 1. januarju 2020.

To ni dobro, te spremembe bi morale biti sprejete vsaj oktobra. Socialni partnerji so se že proti koncu sprejemanja novosti dogovorili, da bodo takoj pristopili k novi reformi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ali bo to res, bomo videli že v prvih nekaj mesecih tega leta.

Želim si, da bi bila naslednja reforma sprejeta vsaj eno leto pred začetkom veljavnosti, da bi se ljudje pravočasno in brez naglice pripravili na upokojitev oziroma podaljšanje zavarovanja in da bi tudi mi imeli čas za pripravo na spremembe. Pomembno pa je, da pride tudi do reforme invalidskega zavarovanja, ker je ta v bistvu še vedno iz časa pred osamosvojitvijo, razen nadomestil iz invalidskega zavarovanja, kjer pa je tudi precej zmede, ker imamo dva sistema nadomestil.

Kakšna je prihodnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti?

Če bodo v državi pristojni odgovorno in pravočasno pristopili k prilagoditvam obstoječega sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bo ta sistem uspešno deloval tudi v prihodnje. Najnevarnejši so parcialni posegi v sistem in obremenjevanje s področji, ki ne spadajo v to zavarovanje (aktivna politika zaposlovanja starejših, socialna, družinska in zdravstvena politika). Vrsto let se je govorilo o čiščenju pokojninske blagajne, v zadnjih dveh letih pa je bilo zaslediti kar nekaj predlogov, ki bi jo dodatno obremenjevali, kar nikakor ni dobro in vzdržno za ta sistem.

Je pa treba ob stabilnem obveznem zavarovanju krepiti tudi dodatno pokojninsko zavarovanje za tiste, ki si to lahko privoščijo. V zadnjem času kakšnih dodatnih posebnih stimulacij za ta dodatna zavarovanja ni bilo.

Od 1. februarja 2015 se tudi od dela dijakov in študentov plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na letni ravni več kot 60 milijonov, kar pomeni, da je na leto vključenih okrog 100.000 dijakov in študentov, ki na ta način dobijo v enem letu v povprečju nekaj več kot dva meseca pokojninske dobe. To ne pomeni, da bi to obliko dela morali širiti, ampak je pomembna za solidarnostni medgeneracijski dogovor, saj mladi že v času šolanja pridobivajo pokojninsko dobo in so tako vključeni v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Koliko let se povprečno plačuje v sistem in koliko let starostni upokojenci povprečno prejemajo pokojnino?

Povprečna dopolnjena pokojninska doba novih upokojencev v letu 2019 je za žensko 39 let in 2 meseca, za moške pa 37 let in 6 mesecev. Ta doba se zvišuje. V letu 2019 je imelo ob upokojitvi kar 87,2 odstotka žensk 40 ali več let pokojninske dobe, moških pa je bilo 72, 6 odstotka. To je veliko. Razlog za nižji odstotek pokojninske dobe pri moških je verjetno to, da se upokojujejo pri 65 letih, ker nimajo dovolj pokojninske dobe zaradi vojaščine ali šolanja – včasih se je šolalo več moških in so kasneje vstopali v zavarovanje. Ženske, ki so se lani upokojile, imajo slabšo izobrazbeno strukturo kot moški. Čez 10 ali 20 let pa bo ta slika drugačna.

Povprečni čas prejemanja pokojnine v letu 2019 je za ženske znašal 24 let in 11 mesecev, za moške 17 let in 7 mesecev.

Mnogi ljudje za primerjavo dajejo avstrijski pokojninski sistem, kjer upokojenci prejmejo 14 pokojnin letno? Ali se lahko primerjamo?

Dejansko so sistemi težko primerljivi. Mi imamo sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, razlika je, če je dokladni ali naložbeni sistem. Če pogledamo Avstrijo, ima drugačno gospodarstvo kot mi, vendar tudi v Avstriji del dohodkov za pokojnine namenjajo iz proračuna. Štirinajst pokojnin je jasno bistveno ugodnejše. Pri nas pa lahko nekdo, ki ima 300 evrov pokojnine, dobi letni dodatek v višini 420 evrov, kar pomeni, da zraven dobi skoraj 1,5 pokojnine. Lahko rečemo, da je letni dodatek velika solidarnost, ker dobijo več tisti, ki so manj vplačevali. Tega drugje ne poznajo.

Povečanje pokojnin prinašajo zadnje spremembe pokojninske zakonodaje. Novi odmerni odstotek 63,5 pomeni tolikšno povečanje, kot bi bil po ZPIZ-1 86,7. Moški nikoli v zgodovini ni imel za 40 let dobe tako visokega odmernega odstotka, kot ga bo imel po končanem prehodnem obdobju. Največ je imel 85 odstotkov.

Jasno pa je, da so pokojnine v povprečju nižje zaradi podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove z 10 na 24 let, nižjega vrednotenja pokojninske dobe od uveljavitve ZPIZ-1 pa do uveljavitve ZPIZ-2, ki je to padanje ustavil. Imeli smo tudi 151. člen ZPIZ-1, ki je pri vsakoletni uskladitvi tudi za upokojence pomenil prilagajanje nižjega vrednotenja pokojninske dobe, kar je tudi bistveno vplivalo na višino vseh pokojnin. Tudi prenos varstvenega dodatka iz pokojninske blagajne na CSD pomeni nižje pokojnine.

Vedno se primerjamo s tistimi, ki imajo več, kar je seveda normalno. Na drugi strani imamo sosedo Hrvaško. V tem primeru pa smo lahko zadovoljni, da imamo skoraj dvakrat višjo povprečno pokojnino.

Kolikšno pokojnino prejema največ upokojencev? Koliko znaša povprečna starostna pokojnina, koliko najnižja in koliko najvišja?

Največ upokojencev prejema pokojnino v višini med 500 in 600 evri. Povprečna pokojnina vseh starostnih upokojencev je decembra 2019 znašala 671,01 evra, povprečna starostna pokojnina brez sorazmernih in delnih pokojnin je znašala 756,10 evra in povprečna starostna pokojnina za 40 let delovne dobe in več je znašala 857,02 evra.

Najvišja izplačana pokojnina lani decembra je bila 2.881 evrov. Najnižja pokojnina je 226,55 evra. Sorazmerne, vdovske in družinske pokojnine so lahko še nižje.

Koliko je prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo in kako hitro po vložitvi zahtevka prejmejo pripadajoče izplačilo?

Prejemnikov je nekaj čez 34.000 in se število vsako leto povečuje, ker se življenjska doba daljša, tako pa tudi čas prejemanja pokojnine. Z zakonom o dolgotrajni oskrbi ne bo več pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ker bo to urejeno drugače. Pomembno pa je, da se najprej uvede dolgotrajna oskrba in šele potem poskrbi za zelo postopno prevedbo dodatka v dolgotrajno storitev predvsem za tiste, ki si bodo želeli.

Pri ocenjevanju dodatka za pomoč in postrežbo imamo precej težav pri pridobivanju izvedencev, ki bi opravljali delo na terenu, vsaj za tiste z omejenimi gibalnimi zmožnostmi, ki jih svojci ne morejo pripeljati pred komisijo. Zato se postopki včasih zavlečejo in zgodi se, da stranka v postopku v tem času umre. Do 31. decembra 2019 je zavod v takih primerih postopek ustavil. Ves čas pa si je prizadeval in na srečo mu je uspelo, da lahko od 1. januarja 2020 v primeru strankine smrti v postopek vstopijo pravni nasledniki, ki se jim potem izplača dodatek za pomoč in postrežbo. Izplačuje se v treh zneskih: 150, 300 in 430 evrov, največ, dve tretjini, je nižjih zneskov.

Kako dolgo ljudje čakajo na izračun odločbe za pokojnino?

Za starostno pokojnino je povprečje manj kot 50 dni. Pomembno je, da ljudje vložijo zahtevek prej. Če je vložen mesec do dva prej, dobi več kot 50 odstotkov zavarovancev odločbo pred datumom upokojitve.

Kdaj bo začela delovati aplikacija, da si bodo ljudje sami izračunali datum upokojitve in pokojnino?

Vsi zavarovanci dobijo pri 58. letu starosti informativni izračun glede njihove upokojitve, tako predvideni datum kot predvideno višino pokojnine, razen tistih, ki so v zadnjih dveh letih že sami vložili zahtevek za izračun. Pri izračunu po uradni dolžnosti niso upoštevane osebne okoliščine, to so znižanje starostne meje zaradi otrok, vojaščina in delo pred 18. letom starosti. Po novem lahko zavod omeji število izračunov, saj nekateri večkrat vložijo zahtevek. Si pa lahko vsak sam na spletu že danes izračuna pogoje za upokojitev in višino odmernega odstotka, za predvideno višino pokojnine pa mora vložiti zahtevek. Pri reševanju zahtevkov pa imajo vsekakor prednost zahtevki, na podlagi katerih se odloča o pravicah iz obveznega zavarovanja. Bo pa to omogočila nova aplikacija, ki bo na voljo v treh letih.

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media