KULTURA KRATKE

Prosti čas | mar. '20

RAZSTAVE

Srbski modernizem 1880–1950

V novem krilu Narodne galerije je na ogled 86 slik in 38 kipov 38 protagonistov zgodnjega likovnega modernizma v Srbiji in Galerije Srbske matice v Novem Sadu. »Izbrali smo najboljše avtorje, ki celostno ilustrirajo srbsko umetnost tistega časa,« je povedala Tijana Palkovljević Bugarski, vodja srbske galerije in kustosinja izbora. V ospredju so srbski umetniki, ki so živeli v času, ko so padale meje, ko so pogledovali v srednjeevropska umetnostna središča in Pariz, Sankt Peterburg. Privlačile so jih teme, ki segajo od historičnih motivov, nacionalnih mitov, literarne dediščine do simbolično izoblikovanih tem. Umetniki, ki sodelujejo v izboru, so se uveljavili tudi širše, sprejemali modernizme, postali avantgarda in tako tudi izjemno zanimivi. V izboru so le štiri slikarke (vpliv in moč patriarhalnega družbenega okvira), med njimi tudi Nadežda Petrović, ki je v Sloveniji znana zaradi svojega profesorja Antona Ažbeta in sodelovanja s slovenskimi impresionisti. Na ogled do začetka maja.

Fotoaparat in vojna

Osemdeseto obletnico začetka in petinsedemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne Muzej novejše zgodovine Slovenije zaznamuje z razstavo ohranjene fotografske dediščine iz obdobja velikega svetovnega konflikta. Pregledna in tematsko zasnovana razstava ponuja vpogled v neprecenljiv del slovenske vizualne kulturne zgodovine tudi tako, da so fotografijam pridružili še likovna dela, plakate in film. S tem želijo okvir vojne stvarnosti prek skrbno izbranih motivov in muzejskih predmetov smiselno dopolniti zgodovinski kontekst razstave. Na ogled do sredine avgusta.

Kuri, glan, glan: upodobitve slovstvene folklore o kurentu

Razstavljenih je 33 likovnih del 28 slovenskih umetnikov in umetnic, ki jim je bil osrednji motiv za njihovo ustvarjanje lik kurenta v slovenski pustni in folklorni tradiciji. Razstava je posvečena 60. obletnici Kurentovanja in karnevala na Ptuju. Skupinsko razstavo Sekcije ilustratorjev Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Miheličevi galeriji na Ptuju si lahko ogledate do sredine marca.

GLASBA

Vita Mavrič in Nokturno žlahtnih duš

Ena najvidnejših slovenskih šansonjerk predstavlja novi projekt hkrati z izidom novega albuma. Zagotovo boste kljub izjemnim in samosvojim aranžmajem ter vrhunski izvedbi odličnih glasbenikov prepoznali pesmi, ki jih je s svojim značilnim glasom pel Arsen Dedić. Po drugi strani pa boste ravno zaradi Vitine interpretacije in prepesnitve v slovenski jezik spoznali povsem nove plasti odlično zapetih zgodb. Pesmi Arsena in njunih glasbenih sopotnikov (kot so Gino Paoli, Kemal Monteno, Georges Brassens in Trent Reznor) Vita ne poje v slovenskem jeziku le zaradi spoštovanja do njega ali zaradi preskoka morebitne jezikovne ovire, temveč zato, ker se že več kot trideset let do obisti zaveda samobitnosti slovenščine, v kateri se čustva zrcalijo samosvoje in zgodbe, čeprav enake, vendarle niso prav takšne. Pri njenem projektu sodelujejo Jaka Pucihar (klavir), Simone Zanchini (harmonika), Matej Hotko (bas), Gašper Bertoncelj (bobni), Ana Bezjak (spremljevalni glas). Koncerti, ki se bodo najprej odvijali v Ljubljani in Mariboru, sledijo še drugje, pesmi pa lahko poslušate tudi na njenem novem CD-ju.

Meditativni koncert ansambla Vedun

Raziskovalno delo, delovanje in muziciranje etnomuzikologinje dr. Mire Omerzel - Mirit, ki je svoje zanimanje že pred več desetletji razširila tudi na duhovne sfere različnih kultur, so se zadnjih 25 let že povsem zasidrali tudi v praktično zvočno-energijsko oživljanje starosvetnih modrosti različnih kultur. Mirit kot zdravilka, duhovna učiteljica, kozmična telepatka in medij s sinom Tinetom in glasbenimi sodelavci v ekvinokcijskem času 2020 pripravlja na ogled in za poslušanje pozabljena starosvetna glasbila, glasbene jezike, zvočne obrazce in kode planetarnih prednikov z vseh celin, starodavnih šamanov ali svečenikov – glasbenikov ter zdravilcev, ki so različno ali zelo podobno zvočno-energijsko zdravili in urejali svet – vse od prazgodovine naprej. S šamanskimi meditativnimi in urejajočimi zvoki staroveških in novoveških glasbil ter glasbenih praks sveta bodo glasbeniki ansambla Vedun, novodobni šamani – zdravilci veduni, na svojevrstnem koncertu popeljali poslušalce v brezčasje: v večen odmev človeške duše. Festivalna dvorana, 22. marca, ob 19.30.

FILM

Bog obstaja, ime ji je Petrunija

Makedonski filmi vzbujajo pozornost doma in po svetu, dobivajo pomembne nagrade in so gledani. Film režiserke in koscenaristke Teone Strugar Mitevske, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu ženske proti patriarhalni družbi. Dogaja se v Štipu, malem mestu, kjer lokalni duhovnik vsako leto januarja vrže v reko leseni križ, za katerim se požene na stotine moških. Tistega, ki ga ujame, bosta vse leto spremljala sreča in uspeh. Tokrat za križem skoči tudi Petrunija in se že naslednji trenutek dvigne iz vode s trofejo v roki. Moški so besni, češ kako si drzne v njihovem ritualu sodelovati ženska. Vse mesto je na nogah, a Petrunija se ne da: dobila je svoj križ in ne bo se mu odrekla. Ostra satira o oblasti, spremembi in mestu ženske v patriarhalni družbi je dobila nagrado LUX in nagrado Art kino mreže Slovenije. Na ogled v Kinodvoru od 25. marca.

22. festival dokumentarnega filma

Na treh lokacijah: Cankarjev dom, Kinodvor, Kinoteka bodo filmi na sporedu od 11. do 18. marca v več festivalskih sklopih.

Tekmovalni: na temo človekovih pravic odstira akutne probleme sodobnega sveta – od pravic zapostavljenih žensk, manjšin, delavskih migrantov ali političnih azilantov do ekoloških tematik ali verskega fundamentalizma. Sklop je pester, in sicer od vprašanja kaznovanja in odpuščanja za zločin (Vzorno vedenje), podajanja ženske vojne izkušnje (Za Samo) in boja izraelske odvetnice za pravico tudi palestinskega naroda (Odvetnica) do zlomljenega romunskega zdravstvenega sistema (Kolektiv) in upodobitve sodobnega suženjstva (Delo v tujini).

Aktualni, družbenokritični: dokumentarci, ki se v marsičem navezujejo in dopolnjujejo tekmovalni sklop, vendar najpogosteje – tudi zaradi izdatnejšega produkcijskega vložka – prinašajo večje, medijsko bolj izpostavljene zgodbe.

Miti, ikone, mediji: sklop prek filmov o inovativnih posameznikih, družbenih fenomenih, medijskih tematikah ali nikoli raziskanih zgodbah osvetljuje popularnejše vidike sodobnega življenja in polpretekle zgodovine.

Intimni in globalni portreti prinašajo, kot nakazuje že naslov, majhne, skrbno stkane zgodbe, ki se lahko nanašajo bodisi na posameznika bodisi na določeni prostor ali čas.

Retrospektiva je posvečena vzhodnonemškemu filmu 1946–1990.

Delovna etika: pred približno desetimi leti so na Festivalu dokumentarnega filma pripravili tematski sklop Smrt delavca, ki je obravnaval nevzdržne pogoje delovne sile. Danes ob prekariatu, slabih razmerah in životarjenju na družbenem robu kljub redni zaposlitvi tema ni nič manj aktualna ne pri nas ne v svetu. Kljub temu delavske teme niso nujno črnoglede, govorimo lahko na primer tudi o »Delovni etiki proti slavi in bogastvu«, kot je rdečo nit svojih kratkih zgodb poimenoval ameriški literarni mag Kurt Vonnegut.

Ljudje si želijo, da svet izve njihovo zgodbo, zato vnovič sodelujejo z Amnesty International Slovenije, ko bo tričlanska žirija dvanajstič izbrala najboljši film na temo človekovih pravic.

Fotka: Iz filma Za Samo, Sirija, VB, 2019

NA KNJIŽNI POLICI

Marija Merljak: Mladost v telesu: glava

Dobro počutje izvira iz nas samih in zdravi možgani so temelj za zdravje celega telesa. Nahranite jih s pravilno izbrano hrano, svetuje avtorica, ki je bralcem Vzajemnosti pač ni treba posebej predstavljati. V najnovejšem priročniku preučuje povezanost mladostnega počutja z možgani, živčevjem, spominom ter čustvi, ki nas bremenijo ali radostijo. Zbrala je koristne napotke in preverjene recepte za utrjevanje spomina, večjo zbranost in osvežitev možganov, pa tudi za odpravljanje tegob, kot so glavoboli, stres, tesnobnost, depresija ...

(Sanjska knjiga, 39,97 evra)

Ivo Andrić: Na sončni strani

Knjiga prinaša sedem novel, ki jih je pisatelj napisal v tridesetih letih prejšnjega stoletja in spadajo v zgodnjo prozo kasnejšega Nobelovega nagrajenca za književnost. Vse povezuje tematika ujetništva skozi zgodbo glavnega junaka, ki na začetku 20. stoletja pride v Trst in se, ne da bi kaj zagrešil, znajde v zaporu. V novelah, ki so hkrati zametki Andrićevega nedokončanega romana, spremljamo njegovo jetniško usodo, v kateri igra pomembno vlogo Slovenec Postružnik, ki se prepleta s spomini iz njegovega preteklega življenja na svobodi.

(Založba Beletrina, 27 evrov)

Neva Brun