Odprt arhiv za vse obiskovalce

S citrami okrog sveta

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | mar. '20

Dobre stare viže          

Cita Galič ne gre nikamor brez citer.

Svoja zgodnja otroška leta je Cita Galič preživela v kraju Marija Reka, s starši in z mlajšo sestro pa je od svojega četrtega leta in tja do poroke živela v Trbovljah, kjer je obiskovala osnovno ter nižjo glasbeno šolo za citre in klavir. Šolanje je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. In tako se je že v svojih rosnih letih glasbi zapisala za vedno.  

»V Mariji Reki sem se že zelo zgodaj srečala z domačimi vižami in napevi in tudi zaradi njih sem še danes tesno povezana s tem krajem. Bila sem tudi pobudnica ustanovitve in prva predsednica tamkajšnjega kulturnega društva ter voditeljica skupine ljudskih pevcev,« se spominja glasbenica, ki je bila tudi gonilna sila kulturne prireditve Pod Reško planino veselo živimo. Leta 1968 je nastopila v oddajah Veseli tobogan in Prvi aplavz, kar sedem let pa je vodila radijsko oddajo z ljudsko glasbo Pojemo in godemo na radiu Goldi v Preboldu.

Z narodno-zabavno glasbo se je začela ukvarjati kot citrarka, pevka, avtorica in vodja ansambla Prijatelji izpod Reške planine, ki je v svojih najboljših letih zmagoval na ptujskem in števerjanskem festivalu. Triindvajsetega januarja 1977 je v Matkah v Savinjski dolini spoznala glasbenika Jožeta Galiča. Vodila sta vsak svoj ansambel, poti obeh skupin pa sta se končali po ptujskem festivalu, ko sta sestavila novo skupino – Ansambel Slovenija. V tej zasedbi je bila dvajset let, kasneje pa tudi članica pretežno studijskega ansambla Jože Galič & Glasba iz Slovenije. V zadnjem času pa jo citranje in petje povezujeta s kar precejšnjo zasedbo Dame domače glasbe.

Po poroki z Jožetom Galičem se je zaposlila kot učiteljica na Glasbeni šoli Ravne na Koroškem. Poldrugo desetletje je poučevala tudi na Slovenski glasbeni šoli na avstrijskem Koroškem. Citi in Jožetu sta se rodila hči Katarina in sin Marko in družina Galič se je leta 1992 preselila v Šempeter v Savinjski dolini, Jožetov rojstni kraj. Leta 2000 je diplomirala na Akademiji za glasbo, zadnje čase pa je zaposlena kot profesorica glasbe v glasbenih šolah v Hrastniku in Nazarjih.

Slovenska ljudska glasba

Kot citrarka in umetniška vodja je posnela veliko slovenskih ljudskih pesmi, in sicer z Ljudskimi pevci iz Marije Reke, tercetom Ansambla Slovenija, vokalnim kvintetom Ajda, kvartetom Zven, seveda tudi z družino Galič in povsem sama.

Cita Galič je svoje čase vodila tudi vrsto večjih in manjših pevskih sestavov, je pa ena redkih citrark, ki se lahko pohvali, da je kot gostujoča solistka igrala tudi s pihalnimi in simfoničnimi orkestri. Z malim zabavnim orkestrom je sredi devetdesetih let posnela ploščo Najlepše melodije sveta, omeniti je treba tudi njene priredbe za citre ter kar nekaj učbenikov in notnih zbirk za to glasbilo.

Veliko ji pomeni tudi petje v družini. Začelo se je pravzaprav davnega avgusta 1988, ko je takrat sedemletna Katarina s staršema in teto, ki so sestavljali pevski tercet Ansambla Slovenija, posnela dve božični pesmi. Glasbena zamisel Glej zvezdice božje je postala prava uspešnica in štiričlanska zasedba jo je kar nekaj zim zapored predstavljala na koncertih po vsej Sloveniji. Marko, najmlajši član družine, je v svet glasbe vstopil s solističnim posnetkom skladbe, v kateri se je spraševal: »Sem res premajhen? Tudi jaz bi pel z vami!« Pa so ob spremljavi citer in orglic zapeli štiriglasno in po nastopih v radijski oddaji Koncert iz naših krajev in televizijski oddaji Po domače se je skupina preprosto poimenovala kar Družina Galič. Leta 1997 je Ansambel Slovenija zaključil svojo pot, družina pa je začela snemati predvsem slovenske ljudske in umetne pesmi. Danes pa otroka živita na povsem drugem koncu sveta. Cita ponosno pove: »Katarina v Melbournu v Avstraliji poučuje v zasebni glasbeni šoli in vodi slovensko oddajo na radiu SBS, Marko pa je pred kratkim doktoriral iz sociologije na Univerzi v Aucklandu na Novi Zelandiji.«

Ko je začela igrati na citre, si seveda ni predstavljala, da bo kasneje s tem strunskim glasbilom prepotovala pol sveta in igrala v štirinajstih državah na štirih celinah. Z Ansamblom Slovenija in Družino Galič je tako slovensko glasbo ponesla tudi v svet. Nastopala je po Evropi, predvsem za naše rojake je igrala tudi v Kanadi, nekaterih južnoameriških državah in v Avstraliji. Cito Galič je mogoče slišati kar na 52 vinilnih in CD-ploščah ter kasetah.

»20 let sem tudi predsednica KUD Glasba iz Slovenije, katerega temeljni namen je ohranitev in razvoj kakovostne slovenske glasbe,« zaključi zgodbo o svoji življenjski poti ena naših najuspešnejših citrark.

Drago Vovk, fotografija: osebni arhiv


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media