Odprt arhiv za vse obiskovalce

Vremenski napovednik Krim

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | mar. '20

Vandramo po Sloveniji

Letošnja zima na vrhnji ploščadi ob planinskem domu na Krimu

Krim (1108 m) je najvišja gora v okolici Ljubljane. Na njeni južni strani ji ta plečata gora visoko in mogočno dviguje obzorje. V primerjavi s severno alpsko veduto, ki je siva in nazobčana, sta Krim in njegova hribovita spremljava lepo zaobljena in kopasta. Mogočnost je izrazitejša zaradi globine nizkega in pogosto megličastega Barja. Mogočen se kaže torej zaradi našega globinskega pogleda čez Barje, a daje tudi vtis, da se nebo, kadar se pripravlja na slabše vreme, prav nad njim najprej odene v oblake. Tako je Krim že od pamtiveka ljubljanski vremenski prerok. 

Dostop je razmeroma preprost. Skoraj tik pod njegovim vrhom je obsežno parkirišče. Do prijaznega planinskega doma, s katerega se širijo tudi najlepši razgledi tako po najbližji gozdni »kuštravosti« kot po »obstalem morju« številnih gora in hribov, dolin in polj ter Ljubljanskega barja kot tudi po kar gosti mreži vasi in mestnih naselij ter kajpak do slovenske prestolnice. Iz Ljubljane čez Ig in Iško vas je cesta dolga 25 km, skozi Brezovico, Notranje Gorice in Podpeč pa 31 km, toda boljša. Pešačenja je po označenih poteh iz Jezera pri Podpeči, Preserij ali Iškega vintgarja 2 uri in 20 minut. Višinska razlika, ki jo je od vseh teh krajev treba premagati, je okoli 800 m.

Kakor je že »pred nosom«, se kljub ljubljanski gorečnosti za izlete v okolico ni uveljavil za posebno zaželen in obljuden izletniški cilj. Nekaj je k temu prispevalo zaprto vojaško opazovališče v nekdanji Jugoslaviji. Tudi slovenska vojska ima danes na vrhu svoje »oči«, vendar ji vse številnejši izletniki, pohodniki ali avtomobilisti, kot je videti, niso v napoto. Še posebno avtomobilisti, ki se lahko na Krim, kakor rečeno, pripeljejo tik pod vrh. Velja tudi obratno: vojakov tako rekoč ne vidiš; zaradi svojih maskirnih oblačil se zdijo nevidni. Mogočna gora je prepredena s strmimi in krožnimi potmi, vse več je na njih zadihanih tekačev, ki nenehno pogledujejo na zapestne naprave, ki jim merijo čas in srčni utrip, nekaterim, ki so še zaljubljeni v delovanje svojega telesa, še druge kazalce njihovega zdravja.

Dober razgled

Za opazovanje Ljubljanskih vrat in osrednjega jedra slovenske dežele ni lepšega prostorčka, predvsem pa ne primernejšega. To so vedeli že avstrijski zemljemerci, ki so na vrhu Krima, kot je napisano na spominski plošči slovenskih geodetov, že v letih od 1817 do 1828 postavili koordinacijsko izhodišče prve katastrske izmere dežel Kranjske, Koroške, Primorske, vzhodne Furlanije z Gorico in Trstom ter Istre s kvarnerskimi otoki. Tu je še zmeraj trigonometrična točka I. razreda št. 172. Krim je skratka ena najpomembnejših geodetskih točk v Sloveniji. Ob pomoči napisov na okrogli kovinski mizi se izletnik lahko razgleda še nekoliko dlje, kot mu nese oko.

Planinski kažipot na vrhu Krima

Če vas številke pustijo hladne, vas bo ogrel vzpon skozi prelepe naravne predele: s številnih izhodišč na robu Ljubljanskega barja, od koder so vzponi razen občasnih strmin brez posebnih težav. Markacije so vzorne. Zaradi razmeroma velike višinske razlike (800 m), ki jo je treba premagati, pa prej le presodite, ali imate dovolj kondicije za kar pošteno hojo navkreber.

Barje pri Vnanjih Goricah, v ozadju Krim

Planinski dom je stalno odprt, vsaj letos vso zimo. Verjetno bi bil greh, če bi bil zaprt to zimo, recimo januarja, ki je bil najtoplejši, odkar merijo zimske temperature, torej v 140 zimah. (Morda bomo to zimsko pomlad še drago plačevali. Upajmo, da marca, ko boste imeli v rokah to številko Vzajemnosti, ne bo na Krimu meter in več snega.)

Seveda je vredno priti na krimski razgled tudi med tednom, če je le lep dan. Čaka vas okrogla kovinska miza s trigonometrično mrežo, označbami za strani neba in zemljevidom krimske okolice. V ploščo je vrezana tudi panorama razgleda s Krima, ki so ga računalniško izdelali s pomočjo stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije. Ljubljana se vam bo s Krima zazdela tako čudno majhna.

Krim odmev bo dal je verz Otona Župančiča iz njegove slavne uporniške pesmi iz leta 1941 Veš, poet, svoj dolg. Ljubljana pa je vendarle dovolj daleč, da nas moti s svojim odmevom. Svoje notranje hrumenje požira kar sama. Kaj pa Krim danes? Kako odmeva? Velika ljubljanska gora morda že odmeva v velikih premenah sveta, v njegovih grozečih vremenskih spremembah.

Besedilo in fotografije Željko Kozinc

Željko Kozinc


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media