Telemedicina – prihodnost, ki jo potrebujemo zdaj

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | apr. '20

Dominika Oroszy, dr. med.

Napovedi kažejo, da se bo število kroničnih bolnikov do leta 2033 povečalo kar za 80 odstotkov. Zdravstvena oskrba zanje bo še večji izziv, kot je danes. Ena izmed možnih rešitev, kako obvladati breme kroničnih bolezni, je telemedicina, ki je primerna za okoli petino vseh kroničnih bolnikov.

O tem je prepričana Dominika Oroszy, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Poudarja pa, da telemedicina ne pomeni le merjenja različnih parametrov na daljavo z napravami, ki jih že ponujajo različni ponudniki, »pomembno je, da vse meritve spremlja zdravstveno osebje in ob odstopanjih ustrezno ukrepa«. To pomeni, da moramo natanko vedeti, katere zdravstvene parametre je smiselno spremljati, kdo jih spremlja, kako so bolnikovi podatki zaščiteni in seveda kakšna je pot ukrepanja, ko pride do odstopanj. Brez neposredne povezave meritev na daljavo in zdravstvenih storitev bomo imeli le veliko zaskrbljenih bolnikov, ki bodo pomoč iskali v urgentnih ambulantah in dolgih čakalnih vrstah zdravstvenega sistema, je prepričana.

Daleč in blizu

Da je tovrstno spremljanje zdravstvenega stanja na daljavo in prenos meritev v zdravstvene ustanove mogoče in učinkovito, so pokazali s klinično raziskavo, v kateri so sodelovali Zdravstveni dom Trebnje (100 bolnikov s sladkorno boleznijo in visokim krvnim tlakom), Klinika Golnik (14 bolnikov z astmo in KOPB) in UKC Ljubljana (30 bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem, ki so čakali na presaditev srca).

Bolniki so na dom dobili ustrezne merilne naprave in z njimi spremljali svoje zdravstveno stanje. Tako so si na primer osebe z visokim krvnim tlakom trikrat na teden merile krvni tlak in osebe s sladkorno boleznijo krvni sladkor. Nato so s pomočjo tablice meritve poslali v zdravstveno ustanovo. Rezultate je spremljala diplomirana medicinska sestra, ki je lahko predlagala nekatere spremembe življenjskega sloga oziroma na večja odstopanja opozorila zdravnika, ta pa je po potrebi prilagodil zdravljenje ali bolnika povabil na pregled.

Kot je povedala Dominika Oroszy, je glavni cilj spremljanja zdravstvenega stanja bolnikov na daljavo boljše vodenje kroničnih bolezni in individualni pristop. »Tako dosežemo dobro urejeno kronično bolezen, posledično pa manj urgentnih in kontrolnih obiskov pri zdravniku.«

Ker so doma izmerjene vrednosti krvnega tlaka pogosto nižje kot v ambulanti, so prepoznali kar nekaj pretirano zdravljenih bolnikov, je pojasnila prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med. Povedala je, da so sicer nekoliko težje k sodelovanju v raziskavi pritegnili starejše bolnike, v splošnem pa so bili sodelujoči navdušeni nad takšnim načinom spremljanja.

 Največje tveganje, največje koristi

Učinkovitost spremljanja na daljavo se je še posebej pokazala pri najtežjih bolnikih. V UKC Ljubljana so v raziskavo vključili 30 bolnikov s srčnim popuščanjem, ki so čakali na presaditev srca, in jih opremili tudi z merilnikom EKG. Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., je povedal, da so bili ti bolniki še posebej zavzeti pri spremljanju svojega zdravstvenega stanja. Njihove meritve pa so stalno spremljali, tako da so se lahko res hitro odzvali, če je bilo karkoli narobe. »Srčno popuščanje je zelo velik problem, ker je bolnikov vedno več, so zelo bolni, pogosto so v bolnišnici in zato so najdražji bolniki. V sklopu tega projekta smo jim želeli v času, ko čakajo na presaditev srca, izboljšati zdravljenje in se predvsem pravočasno odzvati, če se jim stanje poslabša,« je razložil prof. dr. Vrtovec.

V resnici so v tej poskusni raziskavi to tudi dosegli. Bolniki so bili manj v specialistični ambulanti, manj je bilo zapletov in sprejemov v bolnišnico, če pa so bili sprejeti, je bil čas ležanja v bolnišnici v povprečju za štiri dni krajši. Strokovnjak zato upa, da bo na podlagi uspešnih rezultatov te raziskave v UKC Ljubljana mogoče nadaljevati s telemedicinsko obravnavo bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem tudi v prihodnje.

Vsakemu, kar potrebuje

Raziskavo so izvedli v okviru projekta Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe, v katerem so sodelovali Telekom Slovenije, UKC Ljubljana, NIJZ, Klinika Golnik, Inštitut Antona Trstenjaka in Medicinska fakulteta. Kot pojasnjuje Dominika Oroszy, ki je strokovna vodja projekta, so zdravstveno obravnavo omenjenih kroničnih bolezni podprli s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. »To je veliko učinkoviteje, kot če bi bolnika spremljali in naročali na kontrolne preglede, saj simptomi bolezni včasih zaostajajo za kliničnim napredovanjem bolezni. S pravočasnimi ukrepi pa lahko preprečimo poslabšanja, ki imajo za posledico urgentni obisk pri zdravniku ali sprejem v bolnišnico. Zdravstveno osebje pa ima tako boljši vpogled v zdravstveno stanje pacienta,« je poudarila nekaj prednosti. Poleg tega je vsak bolnik prejel individualni načrt telemedicinskega zdravljenja, prilagojen njegovim potrebam.

Ob stabilni bolezni so si bolniki manj pogosto merili samo določene vrednosti, pri bolj ogroženih bolnikih so vključili še dodatne meritve in intenzivnejši nadzor. Tako so bolniki s srčnim popuščanjem skupno v treh mesecih opravili kar 30.000 meritev vseh parametrov. Od teh jih je 26 odstotkov odstopalo od normalnih vrednosti. Tako so pravočasno zaznali poslabšanje in pravočasno ukrepali.

Sogovornici se zdi zelo pomembno, da izbor in pogostost meritev na daljavo individualno določijo glede na zdravstveno stanje in potrebe bolnika, kar je najlažje, če bolnika obravnava zdravstveno osebje, ki ga tudi sicer redno obravnava. »Pri telemedicini ni cilj, da merimo vse, kar je mogoče meriti, ampak tisto, kar je treba, in samo tako pogosto, kolikor je treba. Sicer bo telemedicina predstavljala dodatno obremenitev tako za zdravstveno osebje kot za bolnike.«

 Tudi zaznava padcev!

Še posebno zanimiva je združitev s teleoskrbo pri bolnikih, ki so bili glede na razgovor in oceno tveganj ogroženi za padce doma. Na bolnikovem domu so namestili opremo (ambientalne senzorje) za zaznavo padcev, ki so pravočasno zaznali padec in sprožili alarm v asistenčnem centru, ki je pravočasno organiziral pomoč.

Nabor pripomočkov za telemedicino

Kot je povedal vodja projekta Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije, prav na tem področju v Sloveniji zaostajamo. »V tujini teleoskrbo uporablja že več kot 10 odstotkov starejših od 65 let, zato imajo manj nepotrebnih smrti zaradi padcev.« Podobno ugotavlja dr. Oroszy: »V Angliji ima četrtina pacientov to storitev predpisano na recept, ker so ugotovili, da je to ekonomsko učinkovitejši ukrep kot zdravljenje posledic padcev. Poleg tega do 50 odstotkov pacientov po zlomu kolka ne more več samostojno skrbeti zase doma in so odvisni od formalne in neformalne pomoči. Starostnik pa v povprečju pade enkrat do dvakrat na leto,« je še opozorila. Večina padcev se zgodi v domačem okolju. Za te bolnike in njihove svojce so v času bolnišničnega zdravljenja strokovnjaki z Inštituta Antona Trstenjaka izvedli delavnice za preprečevanje padcev.

»Sodoben pristop zdravljenja in oskrbe na daljavo bi radi vpeljali v redno prakso,« pravi dr. Oroszy. Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstvu za zdravje so že predstavili strategijo širitve na nacionalni ravni. »Pripravili smo zakonodajne podlage, strokovne standarde za izvajanje telemedicine in teleoskrbe v Slovenji, kako to uvesti, da bo varno, zanesljivo, da bodo ti občutljivi podatki zaščiteni in bo vse skladno z vso zakonodajo. V primerjavi z drugimi telemedicinskimi projekti smo ubrali celostni pristop, ki bo uredil tudi sistemske podlage,« poudarja sogovornica.

Ob preudarni uporabi in pravilni izbiri bolnikov bi se telemedicina lahko financirala iz prihrankov, ki jih prinaša, je prepričana Dominika Oroszy. Tovrstna obravnava je upravičena pri 18 do 22 odstotkih kroničnih bolnikov, pri katerih je tveganje poslabšanja zdravstvenega stanja veliko.

Snovalci projekta predvidevajo postopno širitev projekta, in sicer najprej regionalno širitev na 500 do 1000 bolnikov že v letu 2020, v naslednjih dveh letih pa še na nacionalno raven, ko bi lahko vključili 3000 do 15.000 bolnikov.

Celovita telemedicinska obravnava lahko prispeva k učinkovitejši preventivi in preprečevanju poslabšanj, omogoča prilagojeno obravnavo glede na rezultate meritev v domačem okolju in tudi boljše sodelovanje bolnikov pri zdravljenju. Ljudje radi prikrijemo kak svoj prekršek, naprave pa ne lažejo in sporočajo takšne rezultate, kot so.

Besedilo in fotografiji: Urša Blejc

Uporabniki so zadovoljni

Udeleženci raziskave so na koncu povedali, da se počutijo varnejše, ko vedo, da jih nekdo spremlja in bodo pravočasno obveščeni, če bo kaj narobe. Uporaba naprav in informacijske tehnologije, ki so jih dobili, je bila enostavna, saj so dokaj hitro usvojili ravnanje z napravami in komunikacijo z zdravstvenim osebjem.

Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media