Št. 4, april 2020
-
Ostanimo ljudje
Še pred časom si niti v sanjah nismo mogli predstavljati, da bi se ta drveči svet lahko ustavil. Pa se je. Ustavil ga je nevidni sovražnik, in to na način, kjer smo ljudje najranljivejši. Ta zahrbtni koronavirus je čez noč ogrozil naše zdravje. S hitrim širjenjem se je iz kitajskega Wuhana razsejal že skoraj po vsem svetu. Ko smo spremljali novice o težavah na Kitajskem, si nismo mogli predstavljati razsežnosti te nove bolezni, zdela se nam je oddaljena in obnašali smo se, kot da se nas ne tiče in da smo pred njo varni. Toda v globaliziranem svetu poleg blaga in ljudi potujejo in se širijo tudi bolezni.
Kazalo
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Dolgoletna tradicija izdelovanja ročnih del
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Pulini
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Manj ugodno za nekatere zavarovanke V našem glasilu smo že večkrat omenili, da veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več t. i. relativne horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, kakršno so prejšnje zakonske ureditve. Zato lahko v ravni pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih, nastanejo razlike, na katere vpliva zakonska ureditev. Tako je višina pokojnin poslej odvisna tudi od določitve datuma upokojitve.
Predlogi ukrepov za izboljšanje ozračja Marec je na Zvezi društev upokojencev Slovenije minil bolj ali manj v znamenju upoštevanja izrednih razmer in navodil v izogib širjenja koronavarirusa COVID-19. Vodstvo Zveze društev upokojenec Slovenije (predsednik Janez Sušnik, podpredsednica Vera Pečnik in podpredsednica Jožica Puhar) opravlja delo od doma, izobraževanje koordinatorjev programa Starejši za starejše v Izoli so nemudoma prekinili, člane društev pa so pozvali, da do preklica epidemije prenehajo z vsemi dejavnostmi.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Ponos na dveh kolesih Imeti Tomosov moped je v drugi polovici minulega stoletja pomenilo za mladino po vsej Jugoslaviji nekaj nujnega, pomenilo je biti v koraku s časom, biti približek zaželene zahodne potrošniške družbe, pa naj bo to znameniti colibri, ali kasnejši avtomatiki vseh mogočih oznak.
Raglja, glasbilo velikonočnega tridnevja Veliki četrtek je uvod v velikonočno praznovanje. Ta dan se kristjani spominjajo Kristusove zadnje večerje. Po večerni maši zvonovi v cerkvah utihnejo do velike sobote. Takrat pravijo, da zvonove zavežejo oziroma, da gredo zvonovi v Rim. Namesto zvonov so v tem obdobju nekdaj k obredom v cerkvi vabile večje raglje v cerkvenih zvonikih, kjer pa teh ni bilo, so jih nadomeščali »ragljači« - skupine otrok z ragljami. Posebej znan je pri nas še danes ohranjen obhod ragljačev po ulicah Tržiča.
V zaselku je nekoč živelo 50 ljudi V razloženem naselju ob cesti Bovec – Vršič – Kranjska Gora v Zgornji Soški dolini, ki je ime dobilo po Gregorčičevi 'krasni bistri hčeri planin', je edini večji skupek hiš le okoli župnijske cerkve sv. Jožefa in podružnične osnovne šole. Sicer pa vas Sočo sestavljajo številne raztresene domačije, vključene v dvanajst zaselkov, med katerimi je tudi Lemovje. »Ta leži na ledeniški terasi na dobrih osemsto metrih nadmorske višine na južnem pobočju Bavškega Grintavca (2347 m). Dostopen je le peš v približno 40 minutah planinske hoje,« začne odstirati podobe zaselka Lemovje Sočan Milan Bradaškja, 67-letni upokojeni elektrikar in zagnan lovec, ki po upokojitvi pred osmimi leti tu gor preživi po sto dni na leto.
Ko te prevzame motiv »Fotoaparat vedno nosim s seboj, saj zelo rada fotografiram. Kamor grem, kar naprej iščem lepe motive. Včasih me pogled na kakšen motiv tako prevzame, da ga še naslikam: največkrat na platno z akrilnimi barvami. Članstvo v Foto klubu Ljubljana mi hkrati omogoča, da se družim z ljudmi, ki imajo, tako kot jaz, radi fotografiranje. Veliko se pogovarjamo, predvsem o novi tehnologiji, ki se tudi na tem področju hitro in kar naprej spreminja,« pripoveduje Ana Cvetka Borštnar, nekoč znana ljubljanska kozmetičarka, ki se je fotoklubu pridružila pred štirimi leti.
Zaviranje kola na vuzemski ponedeljek
Učenec Plečnikovega učenca in njegova sinova Pasarstvo je plemenita in kompleksna obrt, ki zajema kovaštvo, zlatarstvo, lesarstvo, oblikovanje in še kaj. Slobodan Radjelović - Bobi je hvaležen, da se je lahko učil od mojstra Janeza Žmuca, Plečnikovega učenca. Do Ljubljane in do mojstra ga je pripeljala ovinkasta pot. Vzorci iz njegovega vijugastega življenja se ponavljajo pri njegovih dveh sinovih – žal tudi ločitev ter življenje v tujini; k sreči pa tudi delavnost, volja do učenja, prijaznost in optimizem.
Starodobniki med smučarji V začetku marca so na Kopah vzeli slovo od zime starodobni smučarji iz društev, ki negujejo smučarsko tradicijo starih staršev.
O Franetu, živalih in transhumanci Frane, Boštjančič od majhnega, kot si sam rad reče, je doma z Male Bukovice v občini Ilirska Bistrica. Poznam ga že vrsto let, ko sem se sprehajala mimo njegove hiše ali včasih postala pri njegovih kozah. A šele čez nekaj časa sem se začela ustavljati in sva kakšno rekla. Šele takrat sem ugotovila, kako zanimiv sogovornik je in da imava pravzaprav veliko skupnega.
Imate težave z glivicami? Ali so vaši nohti rumeni, odebeljeni ali na vogalih celo odlomljeni? Se vam lušči koža in vas med prsti srbi? Zaznavateneprijeten vonj? Vse to so znaki, da imate glivice.
Ženski obraz dolgotrajne oskrbe Slovenija je po stopnji zaposlenosti žensk v vrhu med državami Evropske unije, takoj za Švedsko. Hkrati pa so Slovenke izredno obremenjene s tako imenovanim skrbstvenim delom, torej z nego najmlajših ali/in najstarejših družinskih članov, so poudarile govornice na posvetu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je ob prazniku žensk pripravila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Z obleko v pomlad Obleke so namenjene tako vsakodnevnemu nošenju kot za posebne priložnosti. Prednost tega oblačila je, da je izdelano iz enega kosa in ni potrebnega veliko kombiniranja. Slabost pa je ta, da ste v obleki bolj opaženi in je ne morete nositi iz tedna v teden.
Velika noč – moč prebujenja Praznovanja ob Veliki noči so bila vedno povezana s tradicijo. Velika noč je imela za vsakogar svoje sporočilo, nekomu je bila zgolj navada, za druge nekaj veliko globljega. Prepričana sem, da se bo letošnja Velika noč še prav posebej dotaknila vsakogar. Vsakomur bo nekaj manjkalo. Če drugega ne, vsaj – druženje.
Manj druženja, manj okužb Večina sveta se zadnje mesece intenzivno ukvarja s tem, kako zajeziti širjenje novega koronavirusa ali ga vsaj upočasniti do te mere, da bo obolele v pandemiji zmoglo obvladati zdravstveno osebje. Osvežimo vedenje o tem, kaj je novi koronavirus in kaj storiti, da ne zbolimo.
Nega kože je zdaj še pomembnejša V preteklih tednih smo se navadili bolj zaostrene higiene rok. Poleg razkuževanja nam je bilo naročeno tudi pogostejše umivanje rok. To so osnovni ukrepi, ki lahko za sabo pustijo vidne posledice na naši koži. Agresivne čistilne sestavine v milih in visoka vsebnost alkohola v razkužilih uničujejo delovanje zaščitne funkcije kože, kar pa vodi v večjo dovzetnost za okužbe in izsušitev kože.
Kaj lahko naredimo starejši v sedanji epidemiji?
Higiena rok je zelo pomembna Na koži je stalna mikrobna flora, ki ima zaščitno in varovalno vlogo. Njeni mikroorganizmi so s človekom v soodvisnem sožitju, pomembni so za normalno delovanje našega telesa in preprečujejo naselitev patogenih bakterij. V primeru znižane imunske odpornosti se ti mikroorganizmi lahko prekomerno razmnožijo in povzročijo bolezen.
Vadba z otroki kot igra … … pušča že sama po sebi toliko koristnih učinkov na organizem, da bi jih lahko naštevali skozi ves članek. Omenimo le najpomembnejše: spretnost, usklajenost gibanja ali bolj učeno koordinacija gibanja telesa, razvijanje ravnotežja in ustvarjalnosti, veselje ob vadbi, krepitev moči in gibljivosti, izboljšanje medsebojnega sporazumevanja in sodelovanje, sreča in iskrice v očeh,… Ali je sploh še potrebno kaj dodajati?
Telemedicina – prihodnost, ki jo potrebujemo zdaj Napovedi kažejo, da se bo število kroničnih bolnikov do leta 2033 povečalo kar za 80 odstotkov. Zdravstvena oskrba zanje bo še večji izziv, kot je danes. Ena od možnih rešitev, kako obvladati breme kroničnih bolezni je telemedicina, ki je primerna za okoli petino vseh kroničnih bolnikov.
Kako do brezhibnih trdo kuhanih jajc? Jajca so pri sobni temperaturi obstojna do dva tedna, v hladilniku pa celo do pet tednov, zatorej ni razloga za skrb, če bi si radi naredili zalogo jajc za veliko noč že nekaj tednov prej. Da bodo trdo skuhana jajca res brezhibna, vam ponujam pet preizkušenih trikov.
Brez sočutja ne pridemo daleč Stojita dve ženski vsaka s svojim štirinožcem na obali hrvaške Istre. Prva reče: »Zadnjič mi je nekdo očital, naj ne pustim svojemu psu, da svobodno teka po plaži, ker se ga njegov otrok boji! Pa kaj bo otroku naredil moj mali kužek? Ljudje samo to še gledajo, da lahko drugim grenijo življenje!« Druga pa pravi: »Se je ta tip vprašal, zakaj se njegov otrok boji psov? Mogoče je pa to zaradi njegove travme. Lahko bi sam kaj naredil zanj, ne da teži tebi!«
V rastlinjaku lahko prehitevamo naravo Domač rastlinjak je aprila že poln življenja. Sejemo in sadimo številne vrtnine in tako prehitevamo naravo. Sadimo lahko paradižnik, papriko, kumare, jajčevce in bučke. Sejemo tudi nizek stročji fižol in ostale vrtnine. Prava samooskrba se začne z rastlinjakom, saj lahko pridelek pobiramo celo leto.
Kako na vrtu pravilno gnojimo Marsikdo že nestrpno čaka, da prične z deli na vrtu pod prijetnim spomladanskim soncem. Prav je, da se pred pričetkom sezone seznanimo s tem, kakšne korake narediti, da bo naš trud na vrtu in sadovnjaku čim bolj uspešen v obliki kvalitetnega in obilnega pridelka.
Pesniki so bili vedno bratje šamanov Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, novinar in urednik pri Ljubljanskem Dnevniku, do upokojitve pa urednik otroških in mladinskih programov na Televiziji Slovenija, Milan Dekleva, je tudi pianist, avtor glasbe in tekstov, predvsem pa zanimiv sogovornik o literaturi, glasbi in slovenskem jeziku. Velja za predstavnika modernizma in postmodernizma v slovenski literaturi, za svoje deloje prejel številna priznanja. Desetletja ga krasijo košati brki, rad kolesari in je med redkimi Slovenci, ki igrajo ragbi.
Padna v znamenju olja in bledeža Padna, ena najbolj ohranjenih razglednih vasi v Slovenski Istri konec aprila na Prazniku olja in bledeža gosti obiskovalce, ki cenijo dediščino, domače pridelke in odlične jedi. Bledež pravijo blitvi in menda so prav z njo vaščani zaslužili dovolj, da so dali leta 1885 postaviti cerkveni zvonik. Preživetje še danes nekako odročne vasi je bilo nekoč pač odvisno od pridelkov, ki so jih prodajali predvsem v Trst.
Življenje med citrami in folkloro Domžale bodo v soboto, 16. maja, že četrtič zavzeli citrarji iz vse Slovenije. Lani se jih je na prireditvi Citranje na trgu zbralo 120, letos jih pričakujejo še več, glasba s citer bo ves dopoldan odmevala po različnih delih mesta, točno opoldne pa bodo zaigrali še vsi skupaj.
Bolezen v družini Ko nas doleti kakšna hujša bolezen, bi marsikdo slabo novico pred vnukom najraje zamolčal, da bi ga zaščitil pred skrbmi, ki jim otrok še ne more biti kos. Je prav, če se zavijemo v molk, ali je bolje, če vnuku pojasnimo, kaj se dogaja?
Benz, Daimler in prvi avtomobil v Sloveniji Kljub določenim pomislekom, zlasti ekologov, smo še zmeraj zelo naklonjeni klasičnim avtomobilom. To dokazuje število vsako leto prodanih vozil (v letu 2019 kar okoli 74.000). K temu dodatno pripomoreta pojmovanje avtomobila kot statusnega simbola ter izrazito retro orientirana čustva, ki jih vzbujajo predvsem vozila nekaterih nesmrtnih znamk.
Mali cvetovi na balkonih V času ocvetličenja balkonov kar tekmujemo, kdo bo imel najbolj cvetoče ograje z razkošnimi cvetovi. Tudi povpraševanje na vrtnarijah je po rastlinah z velikimi cvetovi večje kot manjšimi. Vendar drobno cvetje prav z lahkoto tekmuje z vsakim še tako bogatim nasadom.
Bolezni, ki jih pri psih prenašajo klopi Klopi so iz skupine pajkovcev poleg pršic najmanjši, sitni krvosesi. So prenašalci številnih škodljivih mikroorganizmov: borelij, babezij, erlihij, virusnega klopnega meningitisa. Imajo več faz razvoja in najbolj aktivni začnejo postajati predvsem v teh toplejših pomladnih dneh. Ker potrebuje v svojem razvoju najmanj tri gostitelje, je toliko večja nevarnost prenosa bolezni na več naslednjih gostiteljev.
Različne mize za različne priložnosti Se sploh zavedamo, koliko časa preživimo za mizo? Pravzaprav veliko. Mnoga delovna mesta v službi so sedeča, za mizo sedimo pri jedi, ob kozarcu pijače ali na kavi s prijatelji. Za mizo praznujemo rojstni dan in režemo torto, morda kartamo, beremo časopis, tablico ali pripravljamo hrano. Na domači jedilni ali pisalni mizi pogosto delamo z računalnikom. K vsaki mizi sodi ustrezen stol, morda tudi klop ali pa pisarniški stol v domači pisarni. Pa so vse mize enako visoke?
Kraljica v velikem gozdu V času hudega virusa, ko nam pa stroka vendarle priporoča izlete v naravo, predlagam obisk v kraj, kjer se narava izpoveduje v vsej svoji čistosti in sproščenosti: v Kočevski Rog, največji slovenski gozd. Najlepše ga je doživeti kar z glavne krajevne ceste, ki s Kočevja pelje v Podturn pri Dolenjskih toplicah. S te ceste se cepi obilo gozdnih cest, zato se je treba nujno oskrbeti z zemljevidom Kočevske, ki se ga brez plačila dobi v novem, lepo urejenem Turističnem informacijskem centru pri Rudniškem jezeru pri Kočevju. (No, izlet lahko začnete pa tudi končate kar pri tej lepi vodi.)
Rad ima harmoniko in bosonoge pohode Lojzetu Ogorevcuje glasba pomembna že od mladih nog. Rodil se je v Orehovcu v občini Brežice, v zaselku blizu Pišec, ki so poznane po pišeških marelicah in po mlinarstvu. Nekdaj je bilo tam v razdalji sedem kilometrov kar 17 mlinov! In tudi o mlinarjih poje ena njegovih skladb.Živel je v glasbeni družini, kjer so najraje peli. Pri enajstih letih pa je na paši skupaj s starejšim bratom Jožetom že raztegoval tudi harmoniko.
Dežela sonca, vetra, kamna in različnih kultur Sredi Sredozemskega morja leži najmanjša država v Evropski uniji Malta. Nanjo so skozi zgodovino vplivali različni gospodarji, ki so vladali na širšem prostoru, od Feničanov, Rimljanov, Arabcev, Bizantincev, malteških vitezov, Francozov do Angležev. Sestavlja jo več otokov, vendar sta stalno naseljena le otoka Malta in Gozo. Meri le 316 kvadratnih kilometrov, šteje pa slabega pol milijona prebivalcev. Skoraj še enkrat toliko Maltežanov živi po vsem svetu, največ, okrog 300.000 jih je v Avstraliji. V Evropsko unijo je vstopila istega leta kot Slovenija – 2004, malteško liro pa je zamenjala za evro leta 2008.
Se spomnite prvega družinskega fotografiranja? Preden je fotoaparat postal dostopen množicam, je bila edina možnost portretiranja obisk slikarja. Ker to ni bilo ravno poceni, so si portretiranje lahko privoščili le bogatejši. Prvi komercialni foto studii so v drugi polovici devetnajstega stoletja izdelovali enkratne fotografije na srebrno-bakrenih ploščicah, ki pa so bile še zmeraj zelo drage in jih je zato malo ostalo ohranjenih. Šele s prihodom Kodaka in razglednic sta se okoli leta 1860 standardizacija in množična produkcija fotografij povečali.
Srečanje Vzajemnosti v Zadru Še vedno upamo, da se bomo od nedelje, 31. maja, do srede, 3. junija 2020 družili v Zadru. Dokončna odločitev bo objavljena v majski Vzajemnosti.
Ni dovolj spreminjati le človeka, pač pa tudi okolje Zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom Covid-19 je v marcu praktično ves svet ohromel. Vsi smo trepetali pred nevidno okužbo, ker smo vedeli, da ogroža zdravje in celo življenje. Tu lahko potegnemo vzporednico z onesnaževanjem okolja. Vendar se bo enkrat virus umaknil in ne bo večna grožnja, za razliko od vsega, kar je v naši zemlji, vodah, ozračju. Najhuje pa je, da za vse to vemo, že desetletja, pa nihče noče ukrepati, je kritična prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
Virus za streznitev »Z morebitno resno epidemijo koronavirusa se bo v celoti pokazala dolgoletna podhranjenost javne zdravstvene mreže – kadrovska, finančna in prostorska,« je tri dni po prvi okužbi s koronavirusom v naši državi dejal sociolog dr. Gorazd Kovačič. Opozorilo se je tedaj zdelo pretirano. Sedaj je javno zdravstvo, večni grešni kozel, ostalo edino upanje ogroženega prebivalstva.
Vse se je v hipu hudo spremenilo
Dober sogovornik je dober poslušalec Čas, v katerem živimo, spreminja naše življenje. In ker smo socialna bitja, ki potrebujemo dnevne stike z drugimi, malo smeha, morda celo petja, vse to nas lahko osrečuje. Telefoni so primerno orodje za druženje: zavrtiš telefonsko številko prijateljice in že sta vsaka v svojem naslanjaču ob skodelici kave ali čaja...
Kako naj bi krajevne skupnosti uredile dolgotrajno oskrbo Pred sto leti bi na vprašanje, kdo bo človeka oskrboval, ko opeša, vsak odgovoril, da njegovi domači; če jih ni imel, pa sosedje. Danes pri nas nanj odgovarjajo, da imamo za to domove za stare ljudi; nekateri dodajo še pomoč na domu ali oskrbovana stanovanja. Tu se vpogled v programe za sodobno dolgotrajno oskrbo konča. Žal! Kajti v krajevni skupnosti današnje evropske države deluje vsaj petnajst v celoto povezanih programov, ki jo regulira sodobni zakon za dolgotrajno oskrbo. Ko se bo povprečen državljan zavedal, da obstajajo in delujejo, bo razvoj sistema za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji začel dohitevati četrt stoletni zaostanek za evropskimi sosedami. Vsaka nova vlada nam to obljubi; da se bo uresničilo, moramo državljani, zlasti mi starejši, ta pomemben sodobni sistem poznati.
