Življenje med citrami in folkloro

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | apr. '20

Boža Bauer

Domžale bodo v soboto, 16. maja, že četrtič zavzeli citrarji iz vse Slovenije. Lani se jih je na prireditvi Citranje na trgu zbralo 120, letos jih pričakujejo še več, glasba bo vse dopoldne odmevala po različnih delih mesta, točno opoldne pa bodo zaigrali še vsi skupaj.

Idejo za prireditev Citranje na trgu je dala domača citrarska skupina Notice, ki jo vodi Boža Bauer in je gonilna sila prireditve. »Nekoč so imeli v Domžalah citre pri vsaki hiši, ohranile so se kot ljudsko glasbilo, v mnogih domovih jih še imajo. Sama sem nanje začela igrati po upokojitvi, s prijateljico Betko Kralj sva se na vaje vozili v Velenje, saj tukaj v bližini nismo imeli učitelja. Potem sem v Domžale pripeljala profesorja Petra Napreta, najbolj prepoznavno ime med citrarji, in tako smo pred sedmimi leti pri Lipi, univerzi za tretje življenjsko obdobje, nastale Notice. Ime smo dobile zato, ker smo na začetku vse preveč gledale v note in premalo inštrumente,« med smehom pove sogovornica. 

Ker je bilo zanimanje veliko, je ustanovila še mlajšo skupino citrark, te še vedno delujejo pri Lipi, vodi pa jih profesorica Damjana Praprotnik. Svojo citrarsko skupino imajo tudi v Ihanu, ki jo vodi Peter Napret. Ko je videla, kolikšno je zanimanje za tovrstno glasbo, se je Boža Bauer napotila do župana Tonija Dragarja in mu predlagala občinsko glasbeno prireditev s citranjem. In ker je bil odziv odličen, so Domžale dobile zelo odmevno in odlično obiskano prireditev, na katero pridejo citrarji iz vse države tudi zato, ker tukaj srečajo največja domača citrarska imena, letos so povabili tudi goste iz Avstrije.

Članice in člani folklorne skupine Češminke

Velja omeniti zanimivost, da članice skupine Notice vadijo kar v lokalni gostilni Park, in sicer ob sredah med 14.30 in 16.00. »Po vzoru iz tujine so nam lastniki lokala ljubeznivo odstopili prostor za brezplačno uporabo, kjer lahko vadimo. Izbrali smo tak čas, ko v lokalu praviloma ni posebne gneče, gostje pa nam seveda lahko prisluhnejo.« 

Folklora kot prva ljubezen

Boža Bauer je nasmejana in energična gospa, ki pravi, da je ob upokojitvi pred desetimi leti kot dolgoletna socialna delavka točno vedela, kaj bo počela: to, za kar ji je prej ob službi in družini primanjkovalo časa. Da bo igrala na citre in plesala pri folklori. »Kot dijakinja vzgojiteljske šole sem pred mnogimi leti na Bavarskem dvoru v Ljubljani zagledala plakat, na katerem je bil plesni par v narodni noši, z njim so vabili k vpisu v Folklorno skupino Tineta Rožanca. »Tako sta mi bila všeč, da sem se takoj vpisala in pri njih plesala dolga leta. Potem so prišli služba, družina, nato študij ob delu in je zmanjkalo časa. Okoli mojega 50. rojstnega dne me je poklical prof. Bruno Ravnikar in me povabil, naj se rožancem kot nekdanja plesalka ponovno pridružim, pa sem spet začela plesati. Spodbujal me je tudi, naj folklorno skupino ustanovim še v Domžalah,« pripoveduje sogovornica.

Notice s Petrom Napretom med svojim zadnjim nastopom; fotografija: Miro Pivar/Domžalec.si

Najprej je ustanovila otroško folklorno skupino, saj je bila nekaj let vzgojiteljica v vrtcu in je imela izkušnje z otroki. Kar 15 let jih je vodila, okoli 300 otroških plesalcev se je v teh letih zvrstilo pri njej, uspešni so bili tudi na regijskih in državnih srečanjih. »Potem pa so me začele babice, ki so na vaje vozile vnučke, spraševati, ali imamo kakšne dejavnosti za starejše, in tako so nastale Češminke, ki tako kot Notice zdaj delujejo pri Kulturnem društvu Domžale. Trenutno imamo 45 članov, s pesmijo in plesi obujamo stare običaje iz našega okolja, predvsem slamnikarsko tradicijo.« Zaradi pomanjkanja moških plesalcev je koreografija prirejena ženskim plesalkam, plešejo ob spremljavi harmonikarice Mile Živulovič in kitarista Janeza Vrenjaka. Veliko nastopajo, pogosto so gostje v domovih starejših, šolah, vrtcih, na različnih občinskih prireditvah, nastopile so na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, gredo, kamor jih pač povabijo. Češminke bodo nastopile tudi na majski prireditvi, pridružili se jim bodo tudi moški plesalci. »Izbrali smo si temo rokovnjači, zato seveda potrebujemo moške, ki bodo s pesmijo in plesom ter prikazi obudili like nekdanjih lokalnih ravbarjev.«

Ko vprašam sogovornico, ki je že prestopila sedmo desetletje, kako zmore povezovati vse te dejavnosti, z nasmehom odgovori, da sta tako folklora kot citre nekaj za njeno dušo. Pravi, da so jo njeni domači vedno podpirali pri njenih dejavnostih, ki jih opravlja povsem prostovoljno, z veseljem in ponosom. »Za starejše ljudi je najpomembnejše, da ob upokojitvi ne obtičijo med štirimi stenami, da gredo od doma in počnejo nekaj za svojo dušo. Na naših vajah je vedno veselo razpoloženje, za tistih nekaj ur vse skrbi pustimo zunaj, tukaj smo vsi enaki in z istim ciljem: kar najbolje zapeti, zaigrati, zaplesati …«

Besedilo in fotografiji: Jožica Hribar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media