Odprt arhiv za vse obiskovalce

Rada kmetuje in piše

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | maj '20

Marta je podpisala že nekaj rokovnikov.

Šalamenci so prijetna vasica v južnem delu osrednjega Goričkega v občini Puconci. Vaščani so se nekoč preživljali samo s kmetovanjem. Med njimi sta zakonca Sever, ki sta pred dvema letoma praznovala zlato poroko. Tudi po upokojitvi ne sedita na zapečku. Zlasti Marta je vsestransko aktivna …

Čeprav sta odraščala v sosednjih krajih, sta morala Marta in Franc sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja na začasno delo v Avstrijo, da sta se spoznala, pravi v šali sogovornica. Ko sta se vrnila, sta se poročila in na Martinem domu začela kmetovati. Denar, ki sta ga prislužila v tujini, sta najprej vložila v hlev. »Da sva lahko povečala število govedi in krav molznic, ki so zagotavljali redni dohodek,« nam pojasni. Šele nekaj let potem je prišla na vrsto obnova hiše. Ob delu sta skrbela za starša, izšolala in do kruha sta najprej pripeljala Martina polbrata in polsestro, potem pa še svoje tri otroke: hčerki Sonjo in Darjo ter sina Dejana. Vloženi trud v vzgojo in skrb se jima bogato obrestuje, saj se mladi – imata tri vnuke in eno vnukinjo – radi vračajo v skupno gnezdo. 

Še vedno obdelujeta dobrih šest hektarjev njiv, skrbita za dva hektarja gozda ter pitata doma vzgojene pujske. Goveji hlev, v katerem je bilo včasih tudi 20 glav živine, od teh šest krav molznic, so pred leti izpraznili, saj sama vsega tega več ne zmoreta. Obdelovanju zemlje pa se Franc ni odpovedal. Vesela sta, da se je Dejan poročil domov in so jima mladi v veliko pomoč tudi pri delu na srednje veliki kmetiji in v gozdu. V Martini domeni je pitanje prašičev, iz njene kuhinje in krušne peči še vedno diši po domačih dobrotah. Kakovost njenih sadnih in mešanih kruhov potrjuje kar devet priznanj, med njimi tudi dve zlati, s ptujske prireditve Dobrote slovenskih kmetij.  

Njihov naslov Šalamenci 72 je leta 2006 zaznamoval še nekdo. Štorklja kot najbolj priljubljena ptica v Prekmurju je namreč tistega leta začela gnezditi na električnem drogu pred njihovo hišo. »To sem si vedno želela. Ne vem, zakaj, saj štorkelj na Goričkem skoraj ne najdeš. Od takrat naprej je z življenjem v tem gnezdu povezana vsa naša družina. Pravijo, da štorklje gnezdijo na točkah z najbolj pozitivno energijo …« 

Pisanje in ročna dela so njeno veselje

Marta je zelo družabna in daleč okoli znana kot marljiva in vztrajna kmetica, ki je vselej našla čas tudi za druge ljudi in stvari, ki so jo veselile. Največkrat na račun spanca, ko si je zanje odtrgala marsikatero uro. Sodelovala je pri organizaciji petih pustnih etnografskih prireditev, značilnih za Goričko – borovih gostüvanj. Pripravljala je scenarije za krajevne prireditve in jih tudi vodila, sodelovala je pri prireditvi nacionalnega radia Koncert iz naših krajev in akciji časopisa Kmečki glas en dan pri vas v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. »V vse prireditve je bil v kraju močno vpet številen aktiv kmečkih žena, ki je uspešno deloval polni dve desetletji do leta 1996. Na delo in uspehe v njem sem zelo ponosna,« pove Marta, ki je aktivna članica Društva podeželskih žena Gornja Radgona. Nekoč je bila tudi v organih Zveze kmetic Slovenije in leta 2007 je zaradi aktivnosti na številnih področjih dobila naziv kmetica leta. Zaupa nam, da si prizadeva, da bi to pomlad na svojem domu gostila vse dosedanje kmetice: »Sedemnajst jih je že. Vse smo si velike prijateljice.« Z možem sta člana domačega turističnega društva ter upokojenskega v sosednjih Puconcih, sodelujeta tudi na delavnicah Zveze društev upokojencev Slovenije v Izoli. Feri, kot kličejo moža, je namreč mojster v pletenju košar iz šibja ter drugih starih obrteh na kmetiji.

Marta pojasni, da že od 4. razreda osnovne šole piše pesmi in skeče, zadnja leta, ko ima več časa, pa tudi zgodbe. Objavlja jih v lokalnih glasilih in periodičnem tisku. S svojimi deli uspešno sodeluje na natečajih in se predstavlja na številnih prireditvah. Za sabo ima tudi že več kot 300 pogrebnih govorov.  Hotela je že nehati, pa jo žalosten vzdih svojcev pokojnikov, češ »pa ravno pri nas ne boš«, vedno znova odvrne od namere. Pero vzame v roko pozno zvečer, ko je okoli nje tišina in že vsa družina odide spat. S svojimi pesmimi, skeči in zgodbami je do zdaj napolnila kar nekaj rokovnikov. Precej njenega avtorskega materiala, napisanega na listih, je posodila za različne namene, a marsičesa ni več dobila nazaj.

Zadnja leta se predaja še eni svoji veliki, najdlje potlačeni ljubezni – ročnim delom. To je sprostitev za dušo in telo, pravi. Med drugim izdeluje ogrlice iz papirja, šiva škatle za nakit iz razglednic, izdeluje rože iz krep papirja in miniaturne copatke za shranjevanje igel …

Marto žalosti, da na vasi med mladimi ni več tiste družabnosti in kolegialnosti, ki sta zaznamovali njeno generacijo in številne pred njo. Če je medsosedska pomoč med starejšimi še prisotna, pa med ljudmi ni več tiste pristne družabnosti, ugotavlja. »Sodobna tehnologija je žal posegla tudi v naše medsebojne odnose. Ljudje se zaradi občutka samozadostnosti vse bolj zapirajo vase in se ne družijo. To je vse bolj očitno med mladimi, kar je skrb vzbujajoče,« zaključi sogovornica, ki nam je zaupala eno od svojih pesmi.

 

O tebi, kmetica

Jasno nebo, polna luna,

a kmetica še zmeraj budna.

Razmišlja, tuhta, da česa ne pozabi,

ko zjutraj zgodaj na pot se odpravi.

Kar se le da, zvečer pripravi,

da ob zori pri živini hitro opravi.

Tudi za hrano poskrbi,

da družina dan brez nje preživi.

Potem še sebe uredi,

da ja po hlevu ne diši.

Sama sebi srečno pot zaželi

in že proti Ljubljani drvi.

Lažje je to takrat,

ko na vlak se spakira,

ko mirno v vagonu sedi

in skozi okno v daljavo strmi.

Kilometer za kilometrom hiti,

če na vlaku ali v avtu sedi,

v svoji glavi premleva,

kaj vse zveza kmetic od nje zahteva.

Besedilo in fotografija: Jože Žerdin


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media