Manj ugodno za nekatere zavarovanke

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '20

V Vzajemnosti smo že večkrat omenili, da veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več t. i. relativne horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, kakršno so zagotavljale prejšnje zakonske ureditve. Zato lahko na ravni pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih, nastanejo razlike, na katere vpliva zakonska ureditev. Tako je višina pokojnin od zdaj odvisna tudi od določitve datuma upokojitve.

Relativna horizontalna enakost je bila namenjena zagotavljanju približno enake višine odmerjenih pokojnin, čeprav so jih njihovi upravičenci uveljavili v različnih koledarskih letih. Omogočala jo je usklajenost pravil, veljavnih za odmero pokojnin in njihovo usklajevanje. Njena uresničitev ni bila samodejna pri vseh uveljavljenih pokojninah, temveč ob izpolnjevanju naslednjih pogojev: približno enaki višini plač ali zavarovalnih osnov, upoštevanih za določanje pokojninskih osnov, enaki dolžini obdobij, iz katerih so te bile štete za njihov izračun, ter enako dolgi pokojninski dobi, ki je vplivala na višino odstotkov za odmero pokojnin. Pri izpolnitvi teh pogojev se načeloma pokojnine – kljub mogočim večletnim razlikam v datumih odhoda v pokoj – v višini niso pomembneje razlikovale. Takšna sistemska ureditev je bila tako do prejemnikov pokojnin nevtralna, saj so mogoče razlike med pokojninami, ki so seveda tudi v prejšnjih ureditvah kljub temu nastajale, pri starejših zakonodajah pogojevale predvsem osebne okoliščine, ne pa sistemske ureditve. Osebne okoliščine so se in se odražajo v različnih višinah plač in zavarovalnih osnov, upoštevanih pri izračunu pokojninskih osnov, ter različno dolgih pokojninskih dobah, s katerimi so se in se pokojnine uveljavljajo. Razlike na teh podlagah so tako objektivne narave, odvisne od prejemnikov pokojnin samih, ne pa od sistemske ureditve.

V novejših zakonskih ureditvah pa so razlike na ravni pokojnin poleg osebnih okoliščin že pogojevale tudi sistemske spremembe. Med ključne štejemo spremembe v dolžini obdobij, določenih za izračun pokojninskih osnov, ki so praviloma zniževala raven novih pokojnin, spremembe v vrednotenju pokojninske dobe ter pri višini novih starostnih pokojnin tudi sistemsko določene spodbude za odlaganje pridobitve take pokojnine na čas po izpolnitvi minimalnih pogojev za njeno pridobitev. V teh pogojih je bilo učinkovanje relativne horizontalne enakosti bistveno omejeno, zaradi vnaprej znanih zakonskih sprememb pa je bila odločitev o datumu upokojitve vseeno nekoliko lažja.

Upokojitev po ZPIZ-2

Zakonska ureditev ni več nevtralna. Poleg sistemskih sprememb, ki so se in se še postopno uveljavljajo, lahko pomembno vlogo pri določitvi pripadajoče višine pokojnine igra tudi datum njene uveljavitve. Odločitev, kdaj se upokojiti, do konca tekočega koledarskega leta ali pa v naslednjem letu in pri relativno skromnih spremembah na ravni povprečnih plač, izplačanih zaposlenim v državi, ne vpliva na izrazitejše razlike na ravni pokojnin. Pri višji rasti pa bi te lahko bile občutnejše. V ureditvah, ki so zagotavljale relativno horizontalno enakost, ta ni bila tako problematična.

Določitev optimalnega datuma upokojitve ni enostavna. Pogojena je s čim točnejšo oceno statističnega podatka, ki pa je žal zaradi veljavnega načina izplačevanja plač in objave njihovih gibanj ob prehodu iz enega v drugo koledarsko leto dokaj negotova. Gre za statistični podatek o povečanju povprečne bruto plače, izplačane zaposlenim v državi za koledarsko leto, ki se izteka, preračunane v neto vrednost. Navedeni podatek je zakonska podlaga za določitev valorizacijskih količnikov, ki bodo veljali v naslednjem koledarskem letu, in izračun pokojninskih osnov v tem letu uveljavljenih pokojnin. Objavljen je šele februarja naslednje leto, kar je logična posledica dejstva, da so plače za december preteklega leta izplačane januarja tekočega leta.

Izračun pokojninskih osnov

Izračun pokojninskih osnov, od katerih odmerimo starostne, predčasne in invalidske pokojnine, opravimo z valorizacijskimi količniki. Njihovo višino mora vsako leto na novo objaviti minister, pristojen za delo, s soglasjem ministra, pristojnega za finance. Vsako koledarsko leto torej veljajo novi valorizacijski količniki! Njihova višina temelji na spremembah, nastalih na ravni mesečnih povprečij plač, izplačanih zaposlenim osebam v državi za posamezna koledarska leta, v času, iz katerega se upoštevajo plače in zavarovalne osnove zavarovancev za njihov izračun (to je od leta 1970 naprej).

Splošno pravilo, ki učinkuje pri nespremenjeni višini plač ali zavarovalnih osnov, s katerimi se izračunajo mogoče pokojninske osnove, in nespremenjeni višini odstotka za odmero pokojnine, je naslednje: če bodo novi valorizacijski količniki višji od veljavnih v predhodnem letu, bodo pokojninske osnove novih upokojencev praviloma višje, kot bi bile, če bi pokojnine uveljavili v predhodnem koledarskem letu. Nižji valorizacijski količniki, ki so teoretično mogoči (če se je povprečna bruto plača vseh zaposlenih znižala v primerjavi s predhodnim letom), imajo za posledico nižje pokojninske osnove in načeloma nižje pokojnine.

Opozoriti moramo na to, da valorizacijski količniki v novem koledarskem letu, ki so višji od veljavnih v predhodnem koledarskem letu, še niso porok za višjo raven novih pokojnin. Za določitev optimalnega datuma upokojitve moramo upoštevati tudi spremembe na ravni pokojnin, uveljavljenih v predhodnem koledarskem letu, nastale zaradi njihovih uskladitev. Pri tem velja naslednje pravilo: če njihova višina presega razliko med novimi valorizacijskimi količniki in valorizacijskimi količniki, veljavnimi v preteklem letu, bodo nove pokojnine, čeprav bodo odmerjene od višjih pokojninskih osnov, nižje, kot bi bile pri odmeri v predhodnem koledarskem letu.

Višina letošnjih valorizacijskih količnikov

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 12/20, je povprečna bruto plača, izplačana na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji v obdobju od januarja do decembra 2019, znašala 1.753,84 evra. Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji, za leto 2019, objavljena v Uradnem listu RS, št. 14/20, je po podatkih ministrstva za finance znašala 35,37 odstotka. Na podlagi teh dveh podatkov ocenjujemo, da bodo valorizacijski količniki, ki bodo veljali letos (in še niso bili objavljeni), višji od lanskoletnih za 3,7 odstotka. 

Navedena ocena brez upoštevanja dejstva, da so bile pokojnine, uveljavljene do konca preteklega leta, dvakrat usklajene (od 1. januarja 2019 za 2,7 odstotka in od 1. decembra 2019 še za 1,5 odstotka, kar skupaj znese 4,2 odstotka), bi sicer pomenila, da je določitev datuma upokojitve v letošnjem letu ugodnejša od odločitve za odhod v pokoj do konca preteklega leta. Ker pa moramo, kot rečeno, upoštevati tudi obe uskladitvi pokojnin, izvedeni v preteklem letu, to ni tako. Njuna skupna višina namreč presega ocenjeno razliko med valorizacijskimi količniki, veljavnimi v preteklem letu, in ocenjeno višino letošnjih. Glede na tak podatek naj bi bila odločitev o upokojitvi v letošnjem letu manj ugodna. Razlika med skupno višino uskladitev pokojnin v preteklem letu in ocenjenim povečanjem v letošnjem letu veljavnih valorizacijskih količnikov glede na lanskoletne naj bi znašala 0,48 odstotka. Tolikšna naj bi bila tudi razlika med pokojninami, uveljavljenimi do konca leta 2019 in v letošnjem letu. Vendar pa v takšnem obsegu ne bo izražena pri vseh letos upokojenih.

Višina letošnjih pokojnin

Letos uveljavljene pokojnine moških bodo zaradi spremenjene lestvice za odmero starostnih pokojnin, ki se uporablja tudi pri odmeri invalidskih pokojnin, višje, kot bi bile, če bi jih upravičenci uveljavili do konca lanskega leta. Prvega januarja 2020 se je odstotek za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe zvišal s prejšnjih 26 odstotkov na 27 odstotkov (to je za 3,8 odstotka), za 40 let pokojninske dobe pa s prejšnjih 57,25 na 58,50 odstotka (to je za 2,2 odstotka), seveda pa so ustrezno spremenjene tudi višine drugih predpisanih odstotkov za odmero teh pokojnin. Nova višina odstotkov za odmero starostnih pokojnin ne »pokrije« le ocenjene razlike med skupno višino opravljenih uskladitev pokojnin v preteklem letu in ocenjenim povečanjem letos veljavnih valorizacijskih količnikov v primerjavi z lanskoletnimi, temveč zagotavlja letošnjim upravičencem višje starostne pokojnine.

Lestvica za odmero starostnih pokojnin žensk je ostala nespremenjena. Ker je ocenjena razlika med skupno višino opravljenih uskladitev pokojnin v preteklem letu in ocenjenim povečanjem letos veljavnih valorizacijskih količnikov v primerjavi z lanskoletnimi razmeroma skromna (0,48 odstotka), imajo nekatere zavarovanke vseeno možnost vplivati na to, da bo uveljavitev pravice do pokojnine v letošnjem letu ugodnejša. To lahko storijo tiste zavarovanke, ki lahko podaljšajo čas trajanja obveznega zavarovanja v letošnjem letu. Trajati pa mora najmanj toliko časa, da dopolnjena zavarovalna doba vpliva na spremembo višine odstotka za odmero pokojnine ali ugodnejše vrednotenje.

Šest mesecev daljša zavarovalna doba zvišuje siceršnji odstotek za odmero starostne pokojnine za 0,69 odstotka in tako preseže ocenjeno razliko med višino uskladitev pokojnin lani in ocenjeno višino letošnjih valorizacijskih količnikov in zagotavlja višjo pokojnino od lanske. Podaljšanje obveznega zavarovanja v času od 1. januarja 2020 naprej za šest mesecev, če je upravičenka morda dopolnila 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa ji zagotavlja še ugodnejše vrednotenje tako dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, in sicer v višini 1,5 odstotka, in s tem še višjo pokojnino.

Pokojnine zavarovank (teh verjetno ne bo veliko), uveljavljene v letošnjem letu, ki možnosti podaljšanja trajanja zavarovanja nimajo, pa bodo nekoliko nižje, kot bi bile, če bi jih uveljavile do konca preteklega leta.

Informacije v zvezi s pokojninami le po telefonu

Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) so zaradi zmanjšanja tveganja širjenja okužb s koronavirusom strank in zaposlenih ukinili osebno svetovanje. Do nadaljnjega na sedežu zavoda in na vseh poslovnih enotah strankam informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ostale informacije v zvezi z izvajanjem obveznega zavarovanja posredujejo po telefonu v poslovnem času (ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 13. ure) in po elektronski pošti: informacije@zpiz.si.

Telefonske številke:

01 4745 903 - Informacije o uveljavljanju pravic s področja pokojninskega zavarovanja;

01 4745 904 - Informacije o uveljavljanju pravic s področja invalidskega zavarovanja;

01 4745 905 - Informacije o uveljavljanju pravic s področja mednarodnega zavarovanja;

01 4745 908 - Informacije o vključitvi v zavarovanje (izpisi obdobij zavarovanja v RS);

01 4745 906 - Informacije glede posredovanja podatkov o osnovi na obrazcih M4 in REK;

01 4745 901 - Informacije o odtegljajih od pokojninskih prejemkov;

01 4745 902 - Informacije o nakazovanju pokojninskih prejemkov.

Stranke lahko zahtevke vlagajo z uporabo elektronskih storitev na naslovu www.zpiz.si (Moj eZPIZ za zavarovance in uživalce pravic, Moj BiZPIZ za organizacije), posredujejo zahtevke na elektronski naslov informacije@zpiz.si ali po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, Ljubljana ter oddajajo vloge v nabiralnike ob vhodu v prostore zavoda.

Zpiz pa zagotavlja redno nakazilo pokojnin in drugih prejemkov ter druge storitve, ko so prioritetno reševanje zahtevkov za prvo priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prijava v obvezno zdravstveno zavarovanje ter delovanje za to potrebnih storitev IT in ostalih storitev zavoda.

Jože Kuhelj, fotografije: J.D.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media