Predlogi ukrepov za izboljšanje ozračja

Dobro je vedeti | apr. '20

Zdus, kolikor je le mogoče, sodeluje in podaja predloge pri pripravi zakonskih gradiv. Trenutno so to najaktualnejši zakon o dolgoživi družbi, dopolnitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, nov stanovanjski zakon, strategija prostorskega razvoja ter več dokumentov s socialnega področja. S predlogi ukrepov se Zdus vključuje tudi v reševanje problematike varovanja okolja in onesnaževanja zraka.

Pozivi za odločno ukrepanje zaradi umazanije našega ozračja so pozni, upajmo le, da ne prepozni. S potrebnimi ukrepi se stanje ne bo izboljšalo od danes do jutri, bistveno je, da smo spregledali opozorila narave.

Predvsem nas mora zelo zaskrbeti ob podatku, da 32 odstotkov ogljičnega odtisa v Sloveniji povzroča promet! V letu 2018 je bilo na svetu izpuščeno v ozračje 38 milijard ton izpustov CO2, Evropa je glede tega za Kitajsko na drugem mestu. Slovenija se uvršča med 100 največjih onesnaževalk na svetu. Konkretno, slovenske emisije na prebivalca so 1,5-krat višje od svetovnega povprečja. S tem, da je v ozračju tudi veliko trdih delcev. Največ sekundarnih izpuščenih delcev v ozračje prispevajo male kurilne naprave (75 odstotkov) s kurjenjem lesa, premoga, raznih odpadkov in nepopolnega zgorevanja. Med članicami EU je Slovenija z emisijo prašnih delcev na tretjem mestu. Raziskave so dokazale različne patofiziološke vplive onesnaženega zraka na dihala, srčno-žilni sistem, nevrološke in presnovne bolezni. Med toplogredne pline uvrščamo še metan (iz odpadkov kmetijstva, cestnega prometa, fluorirani toplogredni plini, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv itd.). Ozračje Slovenije se segreva hitreje kot svetovno ozračje. Dejansko države prepočasi opuščajo rabo premoga za proizvodnjo elektrike, te potrebe pa ne nadomeščajo z drugimi izvori, na primer s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov (sonce, veter, voda, geotermalni viri, biomasa, bioplini). Porabo električne energije bo treba zmanjšati v industriji, javni porabi in gospodinjstvu. Odnos do okolja mora postati obvezen predmet v šolah. Spremeniti je treba potrošniške, poslovne in deloma življenjske navade. Razveseljivo je, da številni ozaveščeni pri nas že samoiniciativno uporabljajo avtobus, kolesarijo, hodijo peš, skrbno razvrščajo in odlagajo smeti itd.

In kako bomo vsi Slovenci dosegli spremembe? Potrebujemo sistemsko zakonodajo, enotni usklajeni program in politično podporo. V povezavi z energetsko in podnebno politiko je treba poleg drugega zagotoviti, da ukrepi nadpovprečno ne bodo prizadeli najrevnejšega prebivalstva. V zakonodajo je treba vnesti tudi opredelitev energetske revščine. Za to si bo prizadevala tudi Zveza društev upokojencev Slovenije. Kar 80.000 starejših po statističnih podatkih živi osamljeno in z relativno nizkimi dohodki. Starejše še posebej tareta tudi neusklajena zakonodaja ter organiziranost na področju vzdrževanja in nadzora kurilnih, dimničnih ter prezračevalnih naprav. Zelo tudi motijo nekatera opravila, ki so v bistvu potrebna in se morajo opraviti, a ne v podvajanju. Od pooblaščencev in izvajalcev teh del pričakujemo korekten odnos in razumljiv nasvet ali poduk, kadar je potreben. V sodelovanju bomo dosegli, da zagotovimo stanje, da bodo zgorevalne in prezračevalne naprave delovale, kot je to potrebno. In še primer, ki je nerazumljiv: le rezultat meritve kakovosti zgorevanja na kurišču naj bo edino merilo za oceno stanja zgorevalne naprave oziroma potrebo po njeni zamenjavi, ne njena starost! Vendar pa kar 308.100 kurilnih naprav nima od januarja 2017 vpisanega datuma kontrolne storitve. Da bo delo dimnikarjev odgovarjalo potrebam po boljšem zraku, je potrebna natančna evidenca vseh kurišč.

Predlogi ukrepov za delo na področju dimnikarstva:

  - analizirati je treba pomanjkljivo zakonodajo, ki omogoča, da je več kot 300.000 kurilnih naprav in kurišč nenadzorovanih, in pomanjkljivosti odpraviti;

-  vzpostaviti je treba podroben kataster vseh kurišč v stanovanjih in industriji;

-  v zakonodaji je treba jasno opredeliti delo dimnikarjev, torej čiščenje dimnikov pri kuriščih na trdo gorivo ter meritve dimnih plinov na kuriščih, ki trošijo plin in tekoča goriva;

-  kontrola morebitnih dodatnih kurišč zunaj evidence je obvezna služba energetskega oziroma stanovanjskega inšpektorja;

-   kontrola zračnih kanalov ne more biti v domeni dimnikarske službe, pač pa sanitarnega ali stanovanjskega inšpektorja;

-  stanovanjske enote, ki se ogrevajo z elektriko ali daljinskim ogrevanjem in nimajo dodatnih kurišč, ne morejo biti predmet dimnikarskih kontrol (ki se plačajo), pač pa redne kontrole energetskega inšpektorja (enkrat na leto, pozimi).

Problematika zahteva temeljit premislek in generalno dolgoročno vizijo in z njo rešitev. Le upamo lahko, da bo do tega kmalu prišlo.

Preklic vseh dejavnosti do nadaljnjega

Marec je pri Zvezi društev upokojencev Slovenije minil bolj ali manj v znamenju upoštevanja izrednih razmer in navodil, da bi se izognili širjenju koronavarirusa COVID-19. Vodstvo Zveze društev upokojencev Slovenije (predsednik Janez Sušnik, podpredsednica Vera Pečnik in podpredsednica Jožica Puhar) opravlja delo od doma, izobraževanje koordinatorjev programa Starejši za starejše v Izoli so nemudoma prekinili, člane društev pa so pozvali, da do preklica epidemije prenehajo izvajati vse dejavnosti.

Društvom upokojencev (DU) so poslali naslednja navodila:

- DU naj nemudoma odpovedo občne zbore oziroma zbore članov! Ti sicer lahko potekajo na korespondenčen način ali pa jih bodo društva izpeljala po razglasitvi konca epidemije.

- DU, ki morajo upravnemu organu oddati letno poročilo za leto 2019, naj to storijo v roku! Navedejo naj, kateri organi in kdaj so poročilo predhodno že potrdili, naknadno pa naj sporočijo še sklep občnega zbora oz. zbora članov, ko bo izveden.

Upravni odbor DU lahko na korespondenčen način izpelje volitve in imenovanja funkcionarjev organov ali komisij, opravi sejo in tudi sprejme sklep, da se do nadaljnjega zaradi razglasitve epidemije podaljša delovanje mandata trenutnim funkcionarjem DU in članom, ki so v organih ali komisijah. Volitve in imenovanja pa izpelje, ko bo mogoče nemoteno pripraviti občni zbor oz. zbor članov.

- DU naj do nadaljnjega zaprejo pisarne in o tem obvestijo svoje člane, ki pa jih morajo seznaniti, na koga in kdaj se lahko v tem času obrnejo po e-pošti ali telefonu.

-DU naj odpovedo vse načrtovane društvene aktivnosti (npr. šport, kultura ipd.).

- Izplačila posmrtnin Vzajemnega posmrtninskega sklada (VPS) do nadaljnjega ne bodo več nekajkrat tedensko, temveč ko bo to mogoče. Če pa nič od tega ne bo mogoče, bodo posmrtnine izplačane, ko se bo stanje umirilo in bodo dokumentacijo lahko prinesli v pisarno.

- Dnevno spremljajte medije in navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede ustreznih higienskih razmer ter obvestila Vlade RS glede uredb in ukrepov za zajezitev širjenja epidemije.

- Ostanite doma, saj smo starejši najbolj ogrožena populacija! Za najnujnejše, kar potrebujete iz trgovine, lekarne ipd., prosite mlajše družinske člane, sosede ali znance.

Prostovoljci programa Starejši za starejše naj do preklica ne obiskujejo uporabnikov in spoštujejo odločitve občin in civilne zaščite. Ti bodo za organizirano dostavo hrane, zdravil in drugih nujnih potrebščin potrebovali podatke o starejših. Društveni koordinatorji naj pripravijo izpise in stopijo v stik s civilno zaščito v svoji občini.

- V primeru zlorab in lažnih predstavljanj, ki so se že pojavila na terenu, je uporabnike pomoči treba seznaniti, naj nikomur, ki ga ne poznajo, ne odpirajo vrat. Prostovoljci programa naj do preklica obiske omejijo na res najnujnejše.

Ostanite doma, upoštevajte vsa navodila strokovnjakov, ki skrbijo, da bomo čim prej s skupnimi močmi premagali Covid-19.

O predlogu kriznega dodatka za upokojence

V času epidemije koronavirusa je vlada predstavila smernice z naborom ukrepov za omilitev posledic za prebivalce in gospodarstvo. Med njimi je tudi izplačilo kriznega dodatka upokojencem in najbolj ranljivim socialnim skupinam prebivalstva.

Upokojenci s pokojninami do 700 evrov so po predlogu vlade upravičeni do solidarnostnega dodatka, ki bo izplačan 15. aprila. Prejemniki pokojnin v višini do 500 evrov bodo prejeli 300 evrov dodatka, tisti s pokojnino, ki znaša več kot 500, a ne več kot 600 evrov, bodo upravičeni do dodatka v višini 230 evrov, tisti s pokojnino, ki znaša več kot 600, a ne več kot 700 evrov, pa do dodatka v višini 130 evrov. Dodatek bo tako dobilo več kot 292.000 ljudi, sredstva v ta namen pa so predvidena v višini 66,6 milijona evrov.

Zveza društev upokojencev Slovenje predlog pozdravlja, še posebej odločitev, da ta dodatek ne upoštevan kot osebni dohodek posameznika, kar je posebej pomembno za prejemnike različnih oblik socialnih pomoči ali varstvenega dodatka. Kot so navedli, »smo v tem kriznem času lahko zadovoljni, da bo izplačilo izvedeno že v sredini meseca aprila in si bodo upokojenci lahko malce omilili situacijo, ki je nastala zaradi epidemije. Predvsem pa je dobro, da ta dodatek ne bo vplival na ostale socialne prejemke in potrebno oskrbo na domu.«

Predlog tako imenovanega prvega protikoronskega zakonskega svežnja morajo sprejeti še poslanci državnega zbora, vendar se do zaključka redakcije aprilske Vzajemnosti še niso sestali.

A. Ž. 

Danilo Škerbinek, fotografija: FreeImages


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media