Manj druženja, manj okužb

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | apr. '20

Večina sveta se zadnje mesece intenzivno ukvarja s tem, kako zajeziti širjenje novega koronavirusa ali ga vsaj upočasniti do te mere, da bo obolele v pandemiji zmoglo obvladati zdravstveno osebje. Osvežimo vedenje o tem, kaj je novi koronavirus in kaj storiti, da ne zbolimo.

Koronavirusi kot skupina virusov niso novi. So skupina virusov, ki povzročajo bolezni pri živalih in ljudeh. Najpogosteje jih srečujemo v obliki sezonskih prehladov. Različne vrste povzročajo od povsem blagih težav pa vse do bolezni z veliko smrtnostjo, kot je sars, ki je razsajal predvsem po Aziji v letih 2002 in 2003. Novi koronavirus, ki so ga kasneje poimenovali SARS-CoV-2, so odkrili konec leta 2019 na Kitajskem v mestu Vuhan, potem ko so opazili povečano število obolelih za pljučnico. Bolezen, ki jo virus povzroča, so poimenovali COVID-19 (COrona VIrus Disease, 19 pa pomeni leto 2019, ko se je bolezen pojavila). Normalna lastnost virusov je, da mutirajo, in tudi novi je nastal z mutacijo oziroma spremembo njegovega genetskega materiala iz druge oblike virusa. Virus in z njim bolezen sta se hitro razširila po svetu in povzročila pandemijo, ker je bolezen nalezljiva, ker smo lahko kužni že pred pojavom znakov bolezni in ker sodoben način življenja omogoča, da lahko tako rekoč v nekaj urah pridemo z enega konca sveta na drugega.

Najbolj nevarna je pljučnica

Bolezen se kaže s slabim počutjem, nahodom, vročino, bolečinami v mišicah, kašljem; lahko se razvije pljučnica, tudi s težkim dihanjem. Pri posameznikih se po enem tednu hitro poslabša z napredovanjem v pljučnico, ki je nevarna in pogosto zahteva bolnišnično ali celo intenzivno zdravljenje. Bolezen je praktično nemogoče prepoznati le na podlagi simptomov, saj so precej podobni simptomom gripe in drugih virusnih okužb. Zanesljivo jo lahko potrdimo le z laboratorijsko analizo brisa nosnožrelnega prostora.

Zdravila za bolezen ni. Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni blaženje nastalih težav in čakanje, da za virus poskrbi imunski sistem sam. Ocenjuje se, da bolezen tako poteka pri približno 80 odstotkih obolelih. Dvajset odstotkov pa ima težji potek, za katerega je značilna pljučnica. Tudi zanjo ni zdravila, nekateri bolniki potrebujejo dodajanje kisika, lahko celo priklop na napravo za umetno dihanje – ventilator. Število umrlih se razlikuje od države do države, ocenjuje se, da je umrljivost nekje med 2 in 4 odstotki, kar je več kot pri navadni gripi, a manj kot pri sarsu. Precej je odvisna od razvitosti zdravstvenega sistema držav, od njegove obremenjenosti z epidemijo, starostne strukture prebivalstva … Daleč najbolj ogroženi so starejši bolniki, posebno tisti, ki imajo kronične bolezni, kot so bolezni srca, pljuč ali sladkorno bolezen. Proti okužbi s COVID-19 ni cepiva, se pa znanstveniki po vsem svetu intenzivno trudijo, da bi ga razvili in preprečili širjenje epidemije ali vsaj preprečili morebitno naslednjo.

Po okužbi v povprečju zbolimo v šestih dneh, ocenjujemo pa, da je inkubacijska doba med 2 in 14 dnevi. Okužba se med ljudmi prenaša kapljično, torej s kašljanjem, kihanjem, lahko tudi prek rok ali okuženih površin, kjer lahko virus preživi tudi nekaj dni in ga z rokami zanesemo v usta ali na sluznice. Ne preživi pa dovolj dolgo na pošiljkah spletnih trgovin in drugi pošti, tako da se prek pisem in paketov ne moremo okužiti.

Čim manj stikov

Okužbi se izognemo s preprečevanjem tesnih stikov z ljudmi, ki kažejo znake okužbe. Zdaj, ko je bolezen prerasla v epidemijo, je priporočljivo vzdrževanje varnostne razdalje od drugih ljudi vsaj 1,5 metra ali raje več. Dosledno si umivajmo roke z vodo in milom. Priporočljivo je tudi razkuževanj rok, če so sicer čiste, z razkužilom ali alkoholom (z vsebnostjo vsaj 60 odstotkov alkohola, kar pomeni, da domače žganje ni dovolj učinkovito). V nobenem primeru ne uporabljajmo gospodinjskih razkužil za nanašanje na kožo ali sluznico. Z rokami se nikdar ne dotikajmo sluznic, ne segajmo v usta ali si manemo oči. Prostore redno zračimo, tistim prostorom, kjer je več ljudi, se izogibajmo. Poskrbimo za pravilno higieno kašlja. Kašljanje v dlan in podajanje rok prenaša okužbo na prijatelja. Zaradi naraščanja števila okuženih je najvarnejše, da imamo vsakega za okuženega in ravnamo temu primerno. Na to ne smemo pozabiti niti takrat, ko čakamo pred trgovino, pošto ali vrati zdravnika! Kot najbolj ogrožena populacija se izogibajmo obiskom, pa čeprav so to vnuki ali sinovi. Epidemija bo enkrat mimo, in ta dan si želimo dočakati zdravi. Če se držite svojega doma in nimate stikov z drugimi ljudmi, ne morete zboleti.

Po spletu se širi kopica mitov, kako preprečiti okužbo ali celo ubiti virus, ko že zbolimo. Obisk savne ne ubije virusa, prav tako ne pihanje s sušilnikom za lase v nos, nikakor tudi ne polivanje sluznic z alkoholom, kar je zelo škodljivo. K diagnozi vam ne bo pomagalo zadrževanje sape in druge »modrosti« nikomur poznanih modrecev. Tudi vse bolj oglaševani protivirusni preparati bodo žal le finančno pomagali prodajalcu, vam pa prav nič pri preprečevanju okužbe. Zato predlagam, da verodostojne informacije iščete na straneh strokovnih institucij, kot je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), in ne na Facebooku ali drugih družabnih omrežjih.

Panika ni potrebna, moramo pa ravnati preudarno. Najpomembnejše je, da se izogibamo situacijam, pri katerih se lahko okužimo ali širimo okužbo. Na občutek, da se nam ne more zgoditi nič hudega, raje pozabimo za nekaj mesecev, saj se lahko okuži prav vsak. Zato ostanite doma in ostanite zdravi.

Sašo Rebolj, dr. med., spec. družinske medicine, fotografiji: Shutterstock


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media