Poznate razliko med sladko in grenko soljo?

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | maj '20

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Sol je bila v preteklih obdobjih zelo pomembna surovina, saj je bila glavni konzervans za pripravo in shranjevanje živil (za meso, ribe, zelenjavo, sire itd.), uporabljali pa so jo tudi v živinoreji, medicini, usnjarstvu, pri izdelavi stekla in podobno. Pridobivali so jo povsod, kjer je bilo to mogoče: iz rudnikov, slanih jezer in izvirov ter morja.

V Sredozemlju obstajata dva tradicionalna sistema pridobivanja soli iz morske vode, ki sta odvisna od geografskih in podnebnih razmer. Na območjih, kjer je malo padavin (severni del Afrike, Grčija, južni del Apeninskega polotoka, Sicilija, Sardinija), so sol pobirali enkrat do trikrat letno (npr. Trapani), na območju srednjega in severnega Jadrana, kjer je bilo število deževnih dni v povprečju precej višje, pa so sol pobirali vsakodnevno ali pa vsaj na dva do tri dni. Sistema se razlikujeta tudi po načinu in intenzivnosti dela, kar vpliva na proizvodne stroške in število delavcev.

Ker pri naravnem izhlapevanju najprej kristalizirata in se nato do gostote 18 °Bè (stopinj Beaumèa) izločata kalcijev karbonat in sadra, med 26 in 30 °Bè natrijev klorid, nad 32 °Bè pa magnezijeve in kalijeve soli, so od pogostosti pobiranja soli odvisni njena kemična sestava, čistost, okus in kakovost. Ker se natrijev klorid izloča med 26 in 30 °Bè, je pomembno, da solinarji sol pobirajo v tem intervalu (vsak dan ali vsaj na vsaka dva do tri dni), in slanico, preden se začnejo izločati druge (grenke) soli, izpustijo v morje. Soli, pridobljene na ta način, so blažjega okusa. Benečani so zanje uporabljali izraz »sladka sol« (sale dolce), za soli, pobrane enkrat ali pa dva- do trikrat letno (vsebujejo tudi kalijeve in magnezije soli), pa »grenka sol« (sale amaro).

Na njeno čistost in barvo vpliva podlaga v bazenih, na kateri sol kristalizira. Najčistejša sol nastaja na petoli in kamniti podlagi (petola – od 10 do 20 mm debela plast, sestavljena iz mikroorganizmov, sadre in gline, ki preprečuje, da bi se sol mešala z blatom. V solinah, kjer niso imeli petole (npr. v Franciji in na Balearskih otokih), je bila sol sive ali rdeče barve, zato so tam pobirali tudi solni cvet, ker je bil bel.

Včasih predvsem za prehrano

V Evropi so lokalne kot tudi centralne oblasti opravljale nadzor nad pridelavo in trgovino s soljo in si tako zagotavljale stalen vir dohodka. Potreba po soli se je od 11. stoletja naprej povečevala sorazmerno z naraščanjem števila prebivalstva. Povečano povpraševanje je trajalo do sredine 14. stoletja, ko so ciklično pojavljajoče se kuge hudo zdesetkale prebivalstvo. Večja kriza pri trgovanju s soljo je bila opazna tudi v času tridesetletne vojne v 17. stoletju. Če so vse do konca 18. stoletja okoli 90 odstotkov vse pridelane soli porabili v prehrambne namene, se je ta delež do konca 19. stoletja znižal na vrednost med 10 in 20 odstotki. Zdaj je za prehrano porabljenih manj kot 5 odstotkov soli, preostala sol pa gre v industrijske in kmetijske namene.

Na vzhodni jadranski obali so sol pridelovali v Ulcinju, Stonu, Šibeniku, Ninu, na Pagu, Krku in Rabu ter v Piranu, Izoli, Kopru, Miljah in Trstu. Danes jo pridelujejo še v Ulcinju, Stonu, Ninu, na Pagu in v Piranu.

Strokovni delavci Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran so v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran v letu 1991 odprli zbirko Muzej solinarstva v opuščenem delu Sečoveljskih solin, imenovanem Fontanigge. Predstavljena sta zgodovina dejavnosti in življenje solinarjev do sredine 20. stoletja, ko so v tem predelu pridelavo opustili.

INFORMACIJE:

Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran

Cankarjevo nabrežje 3, Piran

e-naslov: muzej@pommuz-pi.si

tel. št.: 05 671 00 40

www.pomorskimuzej.si

Besedilo: Flavio Bonin, fotografiji: iz arhiva Pomorskega muzeja 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media