Izkoristimo sonce!

Dobro počutje | maj '20

V zadnjih desetletjih je nekaj raziskav nakazalo, da vsesplošno pomanjkanje vitamina D med prebivalstvom ne vpliva slabo le na zdravje okostja, ampak morda tudi na razvoj številnih bolezni – med drugim srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, avtoimunskih bolezni, raka in bolezni kože.

Največ vitamina D (Vitamin D3 ali holekalciferol) nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Na območju Slovenije lahko v koži »vitamin sonca« učinkovito nastaja le od začetka aprila do konca septembra. Vitaminski presežek sicer shranimo (v maščobah) za zimo, a njegova lanska zaloga je zdaj gotovo že skopnela.

Pomanjkanje tega vitamina pa je povezano tudi s sodobnim načinom življenja, saj se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih. Poleg tega pa nas dermatologi ravno takrat, ko je sonce dovolj močno, opozarjajo, da se moramo soncu izogibati zaradi povečanega tveganja za kožnega raka in se tudi pridno mazati z zaščitnimi sredstvi.

Vitamin D2 ali ergokalciferol telo dobi s hrano, največ z ribami (znan vir je ribje olje). Vendar ga tako pridobimo le manjši del, sploh če na našem jedilniku ribe niso pogosto. V prehrani ga najdemo še v jajčnem rumenjaku, jetrih in mlečnih izdelkih, obogatenih z vitaminom D.

Vitamina D manjka že dojenim dojenčkom, ker ga je v materinem mleku malo. Zato ga danes zdravniki otrokom predpišejo že takoj po rojstvu in njegovo dodajanje priporočajo vse do odrasle dobe. Pomanjkanje namreč lahko povzroči zastoj v rasti in predvsem prepreči ustrezno izgradnjo kostne mase, ki je pozneje ni več mogoče nadomestiti.

Nesporno nujen za zdravje kosti

V starosti, ko se pomembno zmanjša sposobnost za nastajanje vitamina D v koži, se tveganje za pomanjkanje tega vitamina spet poveča. Zaradi tega so lahko mišice še šibkejše oziroma delujejo počasneje, povečata se nevarnost padcev in tveganje za zlome.

Ne smemo pozabiti, da tudi kalcij, ki ga zaužijemo, do naših kosti prispe le s pomočjo vitamina D. Kosti se v telesu ves čas obnavljajo, stara kost se s pomočjo celic osteoklastov razgrajuje, osteoblasti pa kostno tkivo obnavljajo, zato se ob poškodbah lahko kost obnovi. S staranjem popravilo kosti ni več tako učinkovito, zato se razgradi več kosti kot nastaja novih. Kosti za rast in obnovo potrebujejo kalcij. Na njegovo izrabo pa pomembno vpliva vitamin D. 

Pomanjkanje vitamina D ima še eno posledico, vpliva na delovanje obščitničnega hormona in povzroča povečano razgradnjo kosti in manjšanje mineralne kostne gostote, medtem ko je pri zdravljenju osteoporoze dodatek tega vitamina (poleg ustrezne prehrane in gibanja) pomemben dejavnik.

Vitamin D je tudi hormon. Potem ko ga zaužijemo s hrano ali pa nastane v koži, v telesu potuje do jeter in ledvic, kjer se pretvori v aktivno hormonsko obliko. Ta med drugim vpliva na sproščanje možganskih prenašalcev in verjetno vpliva na raven serotonina in tudi na razpoloženje. Morda torej ni naključje, da je tako kot sončni žarki tudi vitamin D povezan z dvigom razpoloženja in ima lahko predvsem njegovo pomanjkanje tudi psihološke posledice. Če si v tem času, ko je sonca že dovolj, a še ni preveč močno, lahko privoščimo sprehod v naravi, bo to zagotovo koristno z več različnih vidikov.

Za srce in proti raku?

Vitamin D pa ni nujen le za zdravje kosti, zob in mišic. Ugodno vpliva še na zdravje srca in ožilja ter imunskega sistema. Njegovo pomanjkanje pa vse bolj povezujejo še z nekaterimi drugimi resnimi boleznimi, kot so multipla skleroza, sladkorna bolezen in nekatere vrste raka.

V zadnjih letih se je odprlo vprašanje, ali ima lahko nadomeščanje vitamina D svojo vlogo celo pri preprečevanju raka in srčno-žilnih bolezni. Vendar raziskave tega še niso potrdile. Kot kaže pa imajo celice različnih tkiv našega telesa v resnici prijemališča za vitamin (njegovo aktivno obliko), kar pomeni, da ta vpliva na njihovo delovanje. Okoljske raziskave so že pokazale, da je v deželah z več sonca umrljivost zaradi teh bolezni manjša. Prav tako so opazovalne raziskave našle povezavo med nizkimi vrednostmi 25-hidroksivitamina D v krvi in povečanim tveganjem.

Vendar je seveda mogoče, da na manjše tveganje vplivajo tudi večja telesna dejavnost (več gibanja na soncu), prehrana in drugi dejavniki. Manjka nam velikih usmerjenih raziskav, ki bi potrdile povezavo. Ko pa so eno takih raziskav pred kratkim vendarle izvedli v ZDA, ta ni pokazala koristi, čeprav so uporabili vitamin D3 v zelo visokem odmerku, in sicer 2000 enot na dan, in je raziskava trajala pet let. Vseh odgovorov o učinkovitosti vitamina D torej še nimamo, verjetno pa tudi zanj velja, da je najbolje, če ga v čim večji meri pridobimo na naraven način – s soncem in gibanjem.

Besedilo: Urša Blejc, fotografija: Vinko Kukman


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media