Kaj se bomo naučili od pandemije covida-19?

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | maj '20

Pandemija bolezni covid-19 vsak dan bolj razgalja stanje zdravstvenih sistemov v evropskih državah, kaže pa tudi rezultate (ne)sodelovanja med zdravstvenimi strokovnjaki in politiki, ki odločajo, in njihov odnos do prebivalstva. Kaj smo se naučili do zdaj?  

Kitajska je obvestila razviti svet o nevarni epidemiji že 1. januarja 2020. Strokovna javnost v Evropi se ni odzvala. Opozorila Kitajcev, da gre za smrtno nevarno bolezen, niso zalegla. Tu so zatajile skoraj vse nacionalne epidemiološke službe. Prvega bolnika so dobili v Italiji in Nemčiji že konec januarja iz Kitajske. Natančni Nemci so ga odkrili in primerno izolirali, Italijani so ga spregledali. Množični turizem je epidemijam odprl pot. Evropski epidemiologi so pozabili na počitnice in smučarje. Ker si zabave v mondenih smučarskih centrih lahko privoščijo le premožnejši, so ti zanesli bolezen v najrazvitejše evropske države. Kako si lahko sicer razlagamo epidemijo v majhnih bogatih državah, kot so Andora, San Marino, Liechtenstein in Luksemburg, ki so najbolj okužene? Virus je izredno nalezljiv, zato je razumljivo, da se bo hitreje širil v okoljih, kjer je gostota prebivalstva visoka, to so majhne evropske države in države z milijonskimi mesti. Bolj nenavadno je, da imajo v teh bogatih državah tudi najvišjo smrtnost zaradi covida-19, v prvih dveh višjo kot v Španiji in Italiji, v primerjavi z Islandijo, ki je prav tako močno okužena, a ima bistveno nižjo smrtnost.

Še večje so razlike v umrljivosti zaradi bolezni covid-19 v velikih evropskih državah. Razen Italije, kjer se je bolezen eksplozivno razširila, so imele velike zahodnoevropske države na začetku epidemije precej podobno stopnjo dokazanih okužb. Medtem ko so nekatere (Nemčija, Avstrija, Norveška, Češka, Danska pa tudi Estonija in Slovenija) z drastičnimi ukrepi zavrle hitro naraščanje epidemije in jim je uspelo z dobro zdravstveno oskrbo doseči minimalno smrtnost obolelih, so druge bolj ali manj prepustile naravi, da 'prekuži prebivalstvo', kot so govorili vodilni nacionalni epidemiologi in politiki. Rezultati so vidni v razpredelnici. Kako bodo njihove odločitve sprejeli prebivalci teh držav?

Slovenija ima pri zajezitvi epidemije kar nekaj prednosti: smo majhni, nimamo velikih mest, imamo dobro izobraženo prebivalstvo, močno razširjen internet ter kakovostno in vsem dostopno javno zdravstvo. Imamo tudi veliko inovativnih majhnih podjetij, ki so nas reševala že v preteklosti. Ali bomo znali te prednosti izkoristiti v prid vsega prebivalstva in za dober zgled večjim in bogatejšim?

Tabela (vstavi)

 (Države so označene na dnu slike z mednarodnimi avtomobilskimi oznakami; npr. G pomeni Nemčijo, Ch Švico..)

Vir: Johns Hopkins Coronavirus Resource Center


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media