Solidarnostni dodatek za upokojence
V času razglašene epidemije covida-19 je Vlada RS sprejela več različnih ukrepov, s katerimi so po eni strani poskušali omejiti širjenje te nalezljive bolezni, prav tako pa je bil na predlog vlade v državnem zboru sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, s katerimi želijo čim bolj ublažiti ekonomske posledice, ki jih imajo epidemija in spremljajoči ukrepi na prebivalstvo in gospodarstvo.
Eden izmed interventnih ukrepov bo imel (pozitiven) finančni vpliv tudi na upokojence, saj jim prinaša enkratni solidarnostni dodatek, katerega namen je izboljšati položaj najranljivejših skupin prebivalstva.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) je na podlagi omenjenega zakona konec aprila skupaj s pokojnino izplačal enkratni solidarnostni dodatek vsem upokojencem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če prejemajo pokojnino v višini 700 evrov ali manj, in sicer v naslednjih zneskih:
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 500 evrov, je bil enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplačan v višini 300 evrov;
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 500,01 do 600 evrov, v višini 230 evrov in
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 do 700 evrov, v višini 130 evrov.
Poleg upokojencev so v enakih višinah do njega upravičeni še prejemniki invalidskih nadomestil, ki so brezposelne osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če njihovo nadomestilo znaša 700 evrov ali manj.
Enkratni solidarnostni dodatek so prejeli tudi tisti upokojenci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Takih je trenutno nekaj več kot 5300, ki pa po trenutno veljavni zakonodaji niso upravičeni do letnega dodatka. Prejeli so ga tudi tisti, ki so bili upokojeni na podlagi Zakona o starostnem zavarovanju kmetov, in prejemniki dodatka k tuji pokojnini.
V znesku pokojnine za obračun enkratnega solidarnostnega dodatka so upoštevani tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju ter dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih. Prav tako je upoštevan tudi znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, izplačane za mesec januar 2019, in sicer na podlagi dokazila, ki ga je zavod že pridobil za izplačilo letnega dodatka v letu 2019. Višino enkratnega solidarnostnega dodatka so za te uživalce določili glede na skupen znesek pokojnin iz slovenskega pokojninskega zavarovanja ter pokojnin, prejetih iz tujine. Tisti upokojenci, ki zavodu niso posredovali dokazila o višini tuje pokojnine za izplačilo letnega dodatka v letu 2019, do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka niso upravičeni.
Uživalcem pokojnin v sorazmernem delu so solidarnostni dodatek izplačali v sorazmernem delu, določenem za odmero pokojnine. To velja tudi za uživalce delne pokojnine in uživalce sorazmernega dela pokojnine, ki so ponovno vključeni v zavarovanje za krajši delovni ali zavarovalni čas od polnega. Prav tako so solidarnostni dodatek izplačali v sorazmernih delih v primeru družinske pokojnine, če ga izplačujejo večjemu številu družinskih članov (za določitev višine pripadajočega dodatka se seštejejo zneski pokojnine, ki jo prejemajo vsi družinski člani, nato pa je dodatek izplačan v sorazmernem delu uživalcem v odvisnosti od števila družinskih članov – na primer, če družinsko pokojnino prejemajo trije družinski člani, so enkratni solidarnostni dodatek izplačali vsakemu po 1/3).
Znesek izplačanega dodatka ne bo upoštevan v dohodku uživalca za uveljavljanje pravic po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, in ne bo podlaga za rubež na podlagi sklepov o izvršbi, izdanih po Zakonu o izvršbi in zavarovanju ali po Zakonu o davčnem postopku. Znesek tudi ne bo podlaga za obračun dohodnine ter prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Enkratni solidarnostni dodatek je izvzet iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Zato se ta prejemek ne bo prištel v stečajno maso in bo nakazan neposredno upravičencu.
Sredstva za izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence je zagotovila Republika Slovenija iz državnega proračuna, in sicer okrog 67 milijonov evrov, prejelo pa ga je okrog 300.000 upravičencev.
Spremenjeno poslovanje zavoda
V času epidemije so svoj način poslovanja spremenila tako zasebna podjetja kot tudi različne javne institucije. Tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je spremenil svoje poslovanje na način, da strankam omogoči kar najširši možni dostop do storitev ob hkratnem varovanju zdravja in preprečitvi širjenja virusa tako med strankami kot tudi med zaposlenimi zavoda.
Od 13. marca 2020 naprej so informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter druge informacije v zvezi z izvajanjem obveznega zavarovanja strankam zagotovljene po telefonu v poslovnem času (ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 13. ure) in po elektronski pošti: informacije@zpiz.si. Takšen način dela izvajamo v vseh območnih enotah in izpostavah zavoda. Na zavodu je uveden tudi enotni kontaktni center (EKC).
Telefonske številke ZPIZ:
01 4745 903 – informacije o uveljavljanju pravic s področja pokojninskega zavarovanja
01 4745 904 – informacije o uveljavljanju pravic s področja invalidskega zavarovanja
01 4745 905 – informacije o uveljavljanju pravic s področja mednarodnega zavarovanja
01 4745 908 – informacije o vključitvi v zavarovanje (izpisi obdobij zavarovanja v RS)
01 4745 906 – informacije glede posredovanja podatkov o osnovi na obrazcih M4 in REK
01 4745 901 – informacije o odtegljajih od pokojninskih prejemkov
01 4745 902 – informacije o nakazovanju pokojninskih prejemkov
Delo zavoda obsega različna področja, kot so izvajanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, izplačila pokojnin, pravna služba, urejanje podatkov matične evidence ipd. Da bi strankam lahko zagotovili strokovne in kakovostne informacije, naši strokovni delavci iz vseh območnih enot in izpostav zavoda ter drugih pristojnih služb telefonske informacije posredujejo na enoten način, prek kontaktnih centrov za posamezna strokovna področja. Zaradi sprejetih ukrepov smo na zavodu celo podvojili število vključenih informatorjev v kontaktnem centru. Do sprejetja ustreznih ukrepov zaradi pojava koronavirusa je bilo dnevno po območnih enotah v kontaktni center vključenih okrog 30 informatorjev, od spremenjenega poslovanja zavoda, tj. od 13. marca, pa je bilo število vključenih informatorjev okrog 60.
Za nemoteno izvajanje storitev zavoda, kot so redno nakazilo pokojnin in drugih prejemkov, prioritetno reševanje zahtevkov za prvo priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prijava v obvezno zdravstveno zavarovanje ter delovanje za to potrebnih storitev IT, je na zavodu več kot 60 odstotkov zaposlenim omogočeno delo od doma. Razlog, da lahko zaposleni svojo dejavnost v tako velikem odstotku izvajajo od doma, je v veliki stopnji digitalizacije (94 odstotkov), kar je zavod intenzivno gradil zadnjih deset let. Za uslužbence, kjer zaradi narave dela ni mogoče opravljati dela od doma, je bilo s sklepi odrejeno čakanje na delo doma, teh je okrog 15 odstotkov. Ne glede na izdane odredbe za delo od doma oziroma čakanje na delo doma, občasno po odreditvi nadrejenega, lahko uslužbenci prihajajo na delo v prostore zavoda, če je to nujno potrebno zaradi izpolnjevanja delovnih obveznosti, teh je okrog 10 odstotkov. Tako je v delovni proces vključeno kar tri četrtine vseh zaposlenih na zavodu.
Sprejemanje vlog
Od spremenjenega načina poslovanja s strankami zavod do nadaljnjega ne daje osebnih informacij v prostorih zavoda niti ne sprejema vlog na vložišču.
Kot do zdaj lahko stranke zahtevke vlagajo z uporabo elektronskih storitev na naslovu www.zpiz.si (Moj eZPIZ za zavarovance in uživalce pravic, eVloge za VSE, moj BiZPIZ za organizacije), posredujejo dokumentacijo na elektronski naslov informacije@zpiz.si ali po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, Ljubljana ter oddajajo vloge v nabiralnike ob vhodu v prostore zavoda.
V začetku aprila smo na spletni strani zavoda www.zpiz.si objavili novo storitev eVloge za VSE, ki strankam omogoča preprosto pripravo in oddajo elektronskih vlog tudi takrat, ko nimajo digitalnega potrdila. Storitev eVloge za VSE je namenjena strankam, ki so do zdaj vloge izpolnjevale na papirju in jih oddajale po pošti ali v prostorih zavoda. Nova storitev omogoča, da lahko stranke vlogo pripravijo in oddajo preprosto in varno, posebno v sedanjih zdravstvenih razmerah, ne da bi morali zapuščati svoj dom, tudi če nimajo digitalnega potrdila. Za varnost storitve smo poskrbeli v polni meri. Pri oddaji eVlog je med stranko in strežnikom vzpostavljena šifrirana povezava, ki varuje podatke stranke, vloga pa se ob oddaji varno podpiše z digitalnim potrdilom strežnika.
Za uporabo storitve eVloge za VSE stranke potrebujejo le mobilno telefonsko številko in naslov elektronske pošte. Ta podatka uporabimo v postopku oddaje vloge in preverjanja strankine identitete. Ko je identiteta potrjena, pa mobilno telefonsko številko in elektronski naslov s soglasjem stranke uporabimo tudi za to, da ji posredujemo napotke za elektronski prevzem dokumentov, ki smo jih pripravili v konkretni zadevi. O samem izvajanju storitve lahko informacije pridobite tudi na naši spletni strani v obvestilu »eVloge za VSE – Elektronske vloge brez digitalnega potrdila«. Uporabniki storitev eZPIZ lahko vloge seveda še naprej oddajajo v okviru storitev eZPIZ, tako da jih varno podpišejo s svojim digitalnim potrdilom.
Roki in pošiljanje odločb po pošti
Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 določa, da se osebno vročanje dokumentov na podlagi določb ZUP ne opravlja, razen v nujnih zadevah. Navedeno pomeni, da se odločb in sklepov kot tudi drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, strankam ne vroča, razen v nujnih zadevah. Ob upoštevanju te določbe bi lahko prišlo do situacije, ko bi zavod že izdal odločbo o priznanju pravice do pokojnine, stranki ta odločba ne bi bila vročena in z njeno vsebino ne bi bila niti seznanjena, medtem pa bi nakazilo pokojnine že prejela, oziroma bi pred tem stranke klicale, kdaj bo rešena njihova zadeva, čeprav bi že bila, ker postopki priznavanja pravic v večini zadev normalno potekajo.
Ob upoštevanju dejstva, da je na podlagi odločitev v večini postopkov zavoda pogosto odvisno preživljanje stranke ali pa je na njihovi podlagi odvisno uveljavljanje drugih pravic, bo zavod odločbe, sklepe in druge dokumente – z namenom seznanitve z vsebino dokumentov čim večjega števila zavarovancev in uživalcev pravic za ves čas trajanja ukrepov – pošiljal od 2. aprila 2020 naprej z navadnim vročanjem. Prekluzivni roki za vlaganje pravnih sredstev (na primer pritožba) bodo prekinjeni do 1. julija 2020 oziroma bodo začeli teči 2. julija 2020 oziroma prvi naslednji dan, ko bo vlada objavila sklep o prenehanju ukrepov epidemije. Temu primerno so pravni pouki o pravnem sredstvu na odločbah in sklepih tudi ustrezno dopolnjeni.
S pojavom epidemije koronavirusa se je naše življenje v veliki meri spremenilo, kar zahteva velike prilagoditve na vseh področjih. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na podlagi katerega sta marsikateremu posamezniku zagotovljena varna starost ter dohodek za življenje, je tako pomembno, da aktivnosti na tem področju ne smejo zastati. S hitrim ukrepanjem in ustreznimi ukrepi, ki so bili na zavodu sprejeti že v začetku pojava epidemije, smo zagotovili, da izvajanje obveznega zavarovanja dobro poteka. Zavod tako skrbi, da se uživalcem pravic le-te redno izplačujejo, prav tako pa nemoteno poteka večina dela na področju priznavanja pravic novim upravičencem.
