Odprt arhiv za vse obiskovalce

Opazovanje in prepoznavanje bolezenskih sprememb 

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | maj '20

Vsak človek se opazuje in zaznava spremembe, ki nakazujejo slabšanje zdravja ali počutja. Prav tako mora biti negovalec pozoren na počutje osebe, ki jo neguje, in spremenjene vrednosti vitalnih znakov. Natančno opazovanje počutja in merjenje vitalnih znakov omogočata pravočasno prepoznavanje bolezenskih sprememb ter hitro in pravilno ukrepanje.

Vitalni znaki so osnovne življenjske funkcije, ki so pomembne za delovanje, življenje in obstajanje organizma. Z merjenjem vitalnih znakov ugotovimo delovanje organov in organskih sistemov. Merimo in opazujemo dihanje, srčni utrip (pulz), krvni tlak, telesno temperaturo. Pozorni smo tudi na prisotnost bolečine ter splošno počutje.

S pogovorom opazimo spremenjeno stanje zavesti. Zavest je celota duševnih stanj in procesov, ki se jih posameznik zaveda, in odraža delovanje možganov. Zdrav človek je v budnem stanju pri jasni zavesti, orientiran je v času, kraju in prostoru, ustrezno se odziva na dražljaje iz okolja in kritično presoja dogajanje. Motnje zavesti prepoznamo prek spremenjenega govora in izražanja, motene orientacije, neusklajenosti in motene koordinacije gibov, neobičajnih refleksov telesa, ki so lahko podobni krčem, ipd.

Opazujemo tudi splošno počutje in čustvene spremembe (veselje, jeza, razdražljivost, strah, tesnoba …). Zmedenost je lahko med prvimi znaki, ki nakazujejo na bolezensko stanje. Zmeden človek ne ve, kateri dan je in kje je, govori nepovezane in nesmiselne povedi. Lahko govori o dogodkih, ki se v resnici niso zgodili, na primer, da je bila pri njem na obisku bližnja oseba. Pogosto je tudi nemiren. Med motnje zavesti spada tudi stalna zaspanost, ko oseba večinoma spi in jo zbudimo šele z glasnim klicanjem ali rahlim tresenjem. Spanec je lahko tako globok, da se odziva le na bolečinske dražljaje. Lahko je v nezavesti, ko se ne odziva na nobene zunanje dražljaje ali pa se odziva nesmiselno. 

Ob spremembi počutja običajno najprej izmerimo telesno temperaturo. Normalne vrednosti so od 36 °C do 37,2 °C. Pri zvišanih vrednostih takoj pokličemo zdravnika. Spremljajoči znaki povišane telesne temperature so utrujenost, pomanjkanje teka, bolečine v sklepih, glavobol, pospešen pulz in pospešeno dihanje, koža je na otip topla. Povišano temperaturo lahko spremljajo izpuščaji, bruhanje ipd. Pri zelo visoki temperaturi lahko nastopijo motnje zavesti.

Bolečina opozarja

Opozorilni znak, ki sporoča na nepravilno dogajanje v telesu, je bolečina. Odraža se v spremenjenem gibanju telesa, v pogledu in mimiki obraza. Spremenita se ton in jakost glasu. Opazne so spremembe v vedenju in čustvovanju. Ob nenadnem pojavu bolečine se pospešita pulz in dihanje, zviša se krvni tlak, prisotni so potenje, razširjene zenice, nemir, strah, jok, oseba se drži za boleči predel. Kadar je bolečina stalna in traja dalj časa, se vitalni znaki ne spremenijo, koža je suha, topla, oseba bolečine ne omenja, razen če jo po njej vprašamo.

Opazujemo mesto in tip bolečine. Bolečina je lahko ostra, topa, omejena, zbadajoča, lahko se širi na druge dele telesa, je krčevita, pekoča, kljuvajoča ... Opazujemo pogostost in trajanje bolečine, dejavnike, ki vplivajo na pojav in okrepitev ali lajšanje bolečine. Bolečina se lahko pojavi po zaužitju obroka, pri gibanju, ponoči, ob vplivu toplote ali mraza in podobno. Osebi, ki jo negujemo, moramo vedno verjeti, ko nam sporoča, da jo nekaj boli.

Ob spremembah opazujemo tudi srčni utrip (pulz) in dihanje. Srčni utrip merimo na arteriji z rahlim pritiskom jagodic prstov kazalca, sredinca in prstanca na žilo. Nikoli ga ne tipamo s palcem. Običajno ga merimo na arteriji v zapestju ali na vratu. Pri merjenju eno minuto štejemo število utripov srca. Normalna frekvenca pulza pri odraslem človeku znaša 60 do 80 utripov na minuto. Pospešen srčni utrip je, če izmerimo nad 100 utripov v minuti, lahko je pa upočasnjen, kar zaznamo kot znižano število utripov pod 60 utripov v minuti. Srčni utrip je lahko dobro tipljiv, močan, dobro polnjen ali pa je slabo tipljiv, slaboten, slabo polnjen, nitkast. Pri merjenju smo pozorni tudi na ritem pulza, ki ga določajo presledki med posameznimi pulznimi udarci in je lahko enakomeren ali neenakomeren. Pri enakomernem ritmu si srčni utripi sledijo v enakomernih časovnih presledkih.

Pri merjenju dihanja opazujemo frekvenco, globino, ritem, gibanje prsnega koša in težave pri dihanju. Osebo držimo za roko, kot bi merili srčni utrip, in eno minuto štejemo vdihe. Normalna frekvenca dihanja pri odraslem človeku znaša od 14 do 18 vdihov v minuti. Ritem dihanja je lahko enakomeren ali neenakomeren, glede na globino pa je dihanje lahko globoko, površno ali plitko.

Pri oteženem dihanju oseba diha z izrazitim naporom, ima občutek tesnobe in tiščanja v prsih. Lovi sapo, dihanje je hitro, kratko, površno in diha s pomožnimi dihalnimi mišicami. Pri dihanju s pomožnimi dihalnimi mišicami se nosnici izraziteje širita, ramena se izraziteje dvigujejo, vrat je videti krajši, poglobita se ključnični jamici, opazimo tudi ugrezanje oziroma »plapolanje« medrebrnih mišic.

Bolnik ali starostno oslabela oseba lahko navaja oteženo dihanje, kadar leži, ko pa se iz ležečega položaja dvigne, se naporno ali oteženo dihanje zmanjša ali preneha. Lahko opazimo tudi druge nepravilnosti dihanja, kot so piskajoče, glasno, sopeče, hropeče ali vzdihujoče dihanje, bolečine pri vdihu, kašelj, krvav izpljunek in drugo.

Pri merjenju vitalnih znakov izmerimo tudi krvni tlak. Optimalna vrednost krvnega tlaka je 120/80 mm Hg. Kadar vrednost krvnega tlaka pri večkratnem merjenju znaša nad 140/90 mm Hg, je to povišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija. Znižana vrednost je, kadar so izmerjene vrednosti pod 100/60 mm Hg.

Da dobimo pravilen rezultat merjenja, uporabimo pravilno velikost manšete, zato izmerimo obseg nadlakti. Krvnega tlaka ne merimo na poškodovani ali operirani roki niti ne na roki, ki je na isti strani, kjer je bil izveden kirurški poseg na dojki ali pod pazduho.

Vidne spremembe

Opazujemo stanje kože in vidnih sluznic. Ob dotiku smo pozorni na temperaturo kože, ki je lahko hladna ali topla, barvo kože, ki je lahko bleda, pomodrela, pordela ali rumenkasto obarvana. Lahko je koža potna, znoj je lahko hladen, lepljiv, prisotni so lahko izpuščaji, otekline, rane, morda koža tudi srbi.

Opazujemo sluznico ustne votline, ki je lahko izsušena, razpokana, pordela, pekoča. Na ustni sluznici in dlesnih so lahko obloge, ranice in druge spremembe.

Pozorni smo na motnje spanja, nespečnost, nočno apnejo in druge dejavnike, ki motijo miren spanec.

Pri gibanju opazujemo hojo, držo in položaj telesa, ravnotežje, mišični tonus, gibe rok in nog, ki so lahko usklajeni ali neusklajeni, delovanje refleksov, motnje občutljivosti in prisotnost ohromitev, mravljinčavost udov, prisotnost vrtoglavice pri vstajanju in prisotnost bolečine pri gibanju.

Pri prehranjevanju in pitju opazujemo, ali ima oseba tek, ali ima težave pri požiranju hrane, ali dovolj pije, nadzorujemo telesno maso. Pozorni smo na morebitno napenjanje, spahovanje, pekočo zgago, bolečine ali krče v trebuhu, bruhanje in druge gastrointestinalne težave.

Pri izločanju in odvajanju opazujemo izločke, pogostost izločanja urina in odvajanja blata (driska, zaprtje), ali so prisotni pekoče uriniranje, srbenje v predelu spolovila in zadnjika in drugo.

O vseh odstopanjih od normalnih vrednosti vitalnih znakov in drugih spremembah vedno obvestimo zdravnika. Vsa pomembna opažanja naj negovalec zapiše v zvezek.

Alojzija Fink


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media