Revolucija

maj '20

ZA SLOVENSKE ZMAGE

Koronavirus je korenito spremenil življenje vseh, ogrozil je ves svet. Zaradi te bolezni se je vse spremenilo. Ne samo življenje vsakega posameznika, ampak celotne družbe. Tudi odnosi med državami so povsem drugačni, čeprav hkrati ugotavljamo, da je svet kljub različnim omejitvam vendarle povezan in soodvisen. Ključno spoznanje pa je, da smo vsi, tako posamezniki kot družba in države, zelo ranljivi in da nas tolikokrat hvaljeni trg ne more obvarovati pred nevarnostjo, kakršna se je pojavila s koronavirusom.

V kriznih razmerah je še posebej očitna odgovornost tistih, ki v imenu državljanov vodijo državo. Tisti, ki se zavedajo svoje odgovornosti, so se praviloma najprej povezali in posvetovali z medicinsko stroko, da bi preprečili najhujše. Drugi, ki jim je bolj kot dobrobit državljanov pred očmi dobiček, so nevarnost pandemije najprej zanemarjali, zatem pa iskali krivce za tragične posledice pri nekakšnih zarotnikih, ki želijo ogroziti njihovo oblast. Ne oziraje se na okoliščine v posamezni državi, pa se je izkazalo, da brez učinkovitega javnega zdravstva ni mogoče premagati krize, kakršno je povzročil koronavirus. Poglejte, kaj pravijo statistična poročila. Največ žrtev je virus povzročil v državah, kjer je zdravstveni sistem v največji meri privatiziran, torej tam, kjer je zdravstvena storitev odvisna od finančnih zmožnosti obolelega. Pri nas k sreči zagovorniki privatizacije zdravstva še niso dobili večinske podpore politike, zato je bil tudi spopad s koronavirusom uspešnejši kot na primer v Združenih državah Amerike. 

V kriznih časih se zelo nazorno pokaže, kako povezana in solidarna je neka družba. Družba, kjer so ljudje ohranili občutek za humanost in so pripravljeni pomagati najbolj prizadetim, je močnejša in je sposobna premagati tudi take preizkušnje. Prav to je pripovedoval papež Frančišek v svojem nagovoru pred praznim trgom, kjer se ob njegovih nastopih praviloma tare ljudi. Pravzaprav je papež povedal še eno resnico. V času hude preizkušnje si moramo ljudje pomagati, bistvena značilnost verovanja mora biti solidarnost. Mnogi politiki in tudi verski dostojanstveniki teh besed ne slišijo radi, kar pač mislijo, da so »nekaj več«. Toda tudi najbogatejši so na koncu navadni smrtniki, koronavirus je okužil tudi mnoge ljudi, ki so del namišljene ali pa dejanske družbene elite.

Po pandemiji, ki jo je povzročil koronavirus, se bo svet korenito spremenil. Drugačna bodo gospodarska, politična, socialna in celo vojaška razmerja, drugačni bodo odnosi med državami in ljudmi. Zato je ta kriza pravzaprav priložnost za svojevrstno revolucijo, ko bomo ljudje premislili, kakšno družbo pravzaprav želimo. Kriza je zelo jasno pokazala, da pohlep po dobičku in prevladi ne more biti naše vodilo. Samo gospodarska rast tudi ne pritrjuje zagovornikom prevlade kapitala nad delom. Navsezadnje, za gospodarsko uspešnost so potrebni zdravi državljani. Prav tako se moramo zavedati, da bo treba veliko več pozornosti nameniti zdravemu okolju in zagotavljanju možnosti za iskanje novih tehnoloških rešitev.

Kot rečeno, svet je na velikem razpotju in z njim tudi Slovenija. Kot kaže, se je naša država dokaj uspešno spopadla z epidemijo. V času, ki prihaja, pa bomo morali kot skupnost opredeliti cilje, ki naj nas vodijo. O tem, da smo tega zmožni, ne gre dvomiti, vendar imajo največjo odgovornost tisti, ki smo jim zaupali vodenje države. Tu ne sme biti prostora za korupcijo in če vlada dovoljuje vojno dobičkarstvo, mora oditi. Voditi državo ne sme biti privilegij, ki omogoča doseganje osebnih ali strankarskih koristi, gre za odgovornost za dobrobit celotne skupnosti. Sedanja oblast se je v kriznih okoliščinah v glavnem ustrezno odzivala, zato je vsaj nerazumno, če zaradi ideoloških razlogov pošilja v svet nenavadna sporočila o prevladujočem vplivu komunistov v slovenskem javnem življenju. Odgovorna vlada najbrž ne začenja vojne z mediji, ki so v veliki meri pripomogli, da je bilo spopadanje s krizo uspešno. Brez podpore državljanov še nobena vladna politika ni bila uspešna. Razen v diktaturah, ki pa so se praviloma končale z odstavitvijo zagovornikov »trde roke«. Pri nas smo se odločili za demokracijo.

Ludvik Škoberne  


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media