Lani je šlo za pokojnine še manj iz proračuna

Dobro je vedeti | maj '20

Pokojninska blagajna se je po letih krize krepila. Lani je delež dohodkov iz prispevkov za socialno varnost znašal 81 odstotkov in je bil najvišji po letu 1996, posledično je bil potreben nižji prispevek iz proračuna, le 18,5 odstotka. Najvišji je bil leta 2014, ko je znašal več kot milijardo in pol.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na seji konec februarja razpravljal o letnem poročilu zavoda za 2019 in ga pozitivno ocenil. Zavod je v preteklem letu posloval likvidno, še več, dosegel in presegel je večino načrtovanih ciljev. Člani sveta zavoda pa so v razpravi dali tudi več predlogov in pobud za doseganje še boljših rezultatov v prihodnje, še zlasti glede izboljšanja gmotnega položaja upokojencev in invalidov ter uveljavljanja pravic in izpolnjevanja obveznosti delodajalcev in zavarovancev.

Zavod je poslovno leto 2019 sklenil z izravnanimi dohodki in odhodki, in sicer v višini 5.510.479.417 evrov. V primerjavi s finančnim načrtom so bili nižji za 0,2 odstotka. Če dohodke primerjamo z letom 2018, lahko ugotovimo, da so bili nominalno višji za 4,1 odstotka, realno pa za 2,5 odstotka, saj je povprečna letna inflacija znašala 1,6 odstotka. Spodbudni so podatki, ki zadevajo strukturo dohodkov zavoda. Najpomembnejši dohodki pokojninske blagajne so prispevki za socialno varnost, ki so prikazani kot davčni dohodki. Njihov delež je v strukturi dohodkov znašal 81 odstotkov in se je v primerjavi z letom 2018 povečal za 2,4 odstotne točke. Omenjeni podatek o deležu (81 odstotkov) pa zasluži našo pozornost tudi zaradi tega, ker je najvišji od leta 1996.

Ko smo se spoprijemali z ekonomsko finančno krizo v preteklem desetletju, je bil ta delež bistveno nižji. V obdobju od 2010 do 2019 je bil najnižji v letu 2013, ko je znašal 66,1 odstotka, nato pa se je postopoma povečeval. Kar zadeva prispevke za socialno varnost, je iz poročila razvidno, da največ prispevajo zaposleni, saj je bila delodajalcem že leta 1996 znižana prispevna stopnja (t. i. začasni ukrep je očitno postal trajen).

Za nemoteno finančno poslovanje zavoda imajo pomembno vlogo tudi transferni dohodki (med katere med drugim uvrščamo dohodke iz državnega proračuna in KAD-a), katerih delež v strukturi dohodkov je lani znašal 18,5 odstotka in se je v primerjavi z letom 2018 znižal za 2,4 odstotne točke. Ta delež je najnižji v obdobju od 2010 do 2019. Ker politiki večkrat poudarjajo, da ni mogoče uresničiti določenih projektov, saj mora državni proračun zagotavljati znatna sredstva za pokojninsko blagajno, je prav, da veste, koliko je lani namenil za pokojninsko blagajno. Skupaj je zagotovil 918.449.644 evrov, in sicer za tekoče obveznosti 246.237.830 evrov, za dodatne obveznosti pa 672.211.814 evrov. Iz proračuna je bilo tako treba zagotoviti za okoli 50 milijonov manj sredstev, kot je bilo načrtovano v finančnem načrtu za leto 2019. Če pa leto 2019 primerjamo z letom 2018, lahko ugotovimo, da je prejšnje leto proračun zagotovil večja sredstva, in sicer 1.006.509.107 evrov. Če se ozremo še nekoliko nazaj, na obdobje od 2010 do 2019, pa lahko ugotovimo, da je bila obveznost državnega proračuna najvišja v letu 2014, ko je znašala 1.559.000.000 evrov, zatem pa pada iz leta v leto. To je razvidno tudi iz deleža obveznosti državnega proračuna v BDP. Tako je v letu 2014 ta delež znašal 4,14 odstotka, v letu 2019 pa le še 1,9 odstotka.

Ti podatki nam jasno kažejo, da moramo v prihodnje še večjo pozornost nameniti glavnemu viru dohodkov pokojninske blagajne, to je prispevkom za socialno varnost. Glede na razmere, v katerih je zaradi pandemije celotna družba, bo leto 2020 od ključnih določevalcev terjalo preudarne in pogumne odločitve pa tudi odgovorno ravnanje nas, državljanov.

Največ gre za pokojnine

Kar 99,2 odstotka vseh odhodkov zavoda je bilo porabljenih za pokojnine, prispevke za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic, transferje za zagotavljanje socialne varnosti ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja. V strukturi skupnih odhodkov zavoda imajo največji delež odhodki za pokojnine, in sicer 84,2 odstotka, potem so prispevki za zdravstveno zavarovanje upokojencev – 7,5 odstotka, transferji za zagotavljanje socialne varnosti – 4,7 odstotka in nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Omenimo še stroške delovanja zavoda, ki znašajo le 0,8 odstotka.

Delež odhodkov za pokojnine iz obveznega zavarovanja v BDP v zadnjih letih pada. Tako je leta 2013 znašal 11,33 odstotka, leta 2019 pa 9,57 odstotka. Delež odhodkov za transferje za zagotavljanje socialne varnosti v BDP pa narašča. Med te odhodke so zajeti odhodki za dodatek za pomoč in postrežbo, preživnine, invalidnine za telesno okvaro, dodatke k pokojninam ter letni dodatek. V letu 2013 je ta delež znašal 0,31 odstotka, leta 2019 pa že 0,54 odstotka.

 A. T.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media