Pripravljeni … Pozor … Nasmeh

Prosti čas | maj '20

Sarah Bernhardt, Felix de Nadar, fotografija: Wikimedia.com

»Kaj bi lahko bilo bolj preprosto in bolj zapleteno, bolj očitno in bolj globoko kot portret?« je nekoč zapisal Charles Baudelaire. Ljudje drug drugega portretiramo že tisočletja, a vzpon fotografije je ustvaril popolnoma novo dimenzijo zajemanja človeške podobe.

V začetku 20. stoletja se je portretna fotografija začela razvijati v zapletenejši in večplastni žanr. Ustvarjale so se priložnosti za iskanje globine, empatije in eksperimentiranje. Portretno fotografiranje je definirano kot umetnost zajemanja osebnosti portretiranca, interpretacija zajemanja te osebnosti pa se razvija še danes. Dober portret gledalcu pogosto pusti več vprašanj kot pa odgovorov.

Profesionalni in ljubiteljski fotografi so želeli žanr fotografskega portretiranja postaviti ob bok kiparstvu in slikanju na platno ter fotografiji zagotoviti mesto v panteonu visoke umetnosti.

Odnos do portretiranca

V rokah nekaterih ikoničnih fotografov se je umetnost portreta hitro razvijala v najrazličnejše smeri. Eden izmed takih je bil na primer pariški pisatelj in karikaturist Gaspard-Felix Tournachon, bolj poznan pod umetniškim imenom Nadar. Imel je izreden občutek za zaznavanje zunanjih in notranjih posebnosti ter vrlin portretiranca, ki jih je znal odlično pretvoriti v fotografijo. Glavni element Nadarjevega uspeha je bil odnos do portretiranca. Nadar je svoje portretne modele osebno povabil v udoben fotografski studio in se jim popolnoma posvetil. S svojo brezmejno energijo in navdušenjem, smislom za humor in pozornostjo do stranke je ustvaril fotografski slog, ki je portretiranca kot intimnega soustvarjalca nezavedno vključil v ustvarjanje unikatne podobe. Nadar je zatrjeval, da se je treba osredotočiti na moralno inteligenco prav vsakega portretiranca. Učil je psihološko plat fotografije. Fotograf se mora z modelom v trenutku povezati, razumeti njegovo razmišljanje in navade v skladu z njegovim značajem. V trenutku je treba iz portretiranca potegniti najboljše, ga poveličati in pripraviti, da zažari. Tako se portretna fotografija razlikuje od plastične fotoreprodukcije, ki jo lahko nenazadnje opravlja tudi laboratorijski delavec. Domačna in intimna podobnost portretiranca, ujeta v fotoportretu, je cilj in naloga profesionalnega fotografa pri izvedbi kakovostnega portreta. To velja še danes, in ta vrlina ločuje dobre fotografe od povprečnih.

Jeannette fotografija: Urška Košir za Studio Železna

Portreti so hitro dobivali vedno večji pomen tudi v tiskanih medijih, saj so bralce seznanili z obrazi političnih voditeljev, zabavljačev in drugih zvezdnikov. Veliko profesionalnih fotografov se je začelo uveljavljati s portreti slavnih in bogatih. Vsi zvezdniki so si želeli in si želijo, da jih nesmrtno ovekovečijo fotografski mojstri njihovega časa. Vzporedno z razvojem portretiranja slavnih se je še hitreje razvijalo tržišče množičnega portretiranja in posledično najrazličnejši žanri portretne fotografije. Od studijskega, poslovnega in uličnega portreta pa vse do domišljijskega in kreativnega portreta … Različne stilizacije se razvijajo še danes, a namen ostaja isti. Ujeti in ovekovečiti intimne individualne trenutke, ki ustvarijo večen spomin in vdahnejo življenje v podobo portretiranca.

Nasmejani gospe, Naj nasmeh 2014, fotografija: Urška Košir za Studio Železna

Profesionalna fotografija še zdaleč ni več enkraten dogodek v našem sodobnem življenju. Od nasmejanih šolskih portretov do skrbno urejenih poročnih fotografij, danes redko zamudimo priložnosti, da bi sebe in svoje bližnje ujeli v fotografski objektiv. Portret je lahko najlepše darilo. Če si na fotografijah morda niste najbolj všeč ali pa se fotografiranju izogibate, ker se zdite sami sebi nesproščeni, izumetničeni, se prepustite profesionalnim fotografom. Fotografom, ki se vam bodo posvetili, ki bodo znali ujeti tisto iskrico v vas in poskrbeli za neprecenljiv spomin, ki bo trajal večno. 

Sebastjan Vovk, Studio Železna 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media