Starajmo se zdravo

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | jun. '20

Zaradi krhkih žil nastanejo podkožne krvavitve, t. i. senilne purpure.

Staranje je naraven fiziološki proces, na katerega lahko delno vplivamo z načinom življenja. Že v antičnih časih so iskali vodnjak večne mladosti, zadnje desetletje pa se znanost še intenzivneje ukvarja s tem, kako omiliti ali upočasniti postopno upadanje zmogljivosti organizma.

Staranje delimo na intrinzično in ekstrinzično. Intrinzično staranje je pravzaprav naša prirojena biološka ura posameznih celic in tkiv, zapisana v t. i. gerontogenih, ekstrinzično pa predstavlja dodatno pospešeno staranje pod vplivom zunanjih dejavnikov, predvsem različnih okoljskih strupov, UV-sevanja, kroničnega negativnega stresa, prekomernega pitja alkohola in kajenja. Z zdravim načinom življenja vplivamo predvsem na ekstrinzično staranje.

Z leti se v tkivih kopičijo t. i. prosti radikali, ki nastanejo v procesih presnove v telesu in jih naši prirojeni obnovitveni mehanizmi ne zmorejo več nevtralizirati, ker se njihova količina in aktivnost z leti v organizmu manjšata. Da bi zmanjšali poškodbe celic in tkiv, ki so posledice oksidativnega stresa, povzročenega z nakopičenimi prostimi radikali, strokovnjaki svetujejo uživanje antioksidantov, predvsem vitaminov C, A in E, koencima Q10 in bioflavonoidov. Priporočljiva sta uživanje sezonske sveže zelenjave in sadja ter pitje zelenega čaja, saj vsebujejo poleg navedenih vitaminov in flavonoidov tudi številne encime, ki povečajo njihovo učinkovitost. Če svežega sezonskega sadja in zelenjave zaradi kakršnih koli razlogov ne moremo zaužiti dovolj, posežemo po prehranskih dodatkih. Svetuje se tudi uživanje olj, ki vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin, predvsem maščobne kisline omega-3 in omega-6 (ribje olje, laneno olje, olivno olje, olje dvoletnega svetlina), ker delujejo protivnetno ter izboljšujejo delovanje možganov in ugodno vplivajo na delovanje srčno-žilnega sistema.

V zrelih letih je treba uživati tudi dovolj vitamina D, ki vpliva na čvrstost kosti in zob, učinkovit imunski sistem in optimalno delovanje mišic. Prav tako vpliva na primerne koncentracije kalcija v krvi in tkivih. Od marca do oktobra zadošča 15-minutno izpostavljanje sončnim žarkom dnevno, ker se lahko pod vplivom UV-žarkov sintetizira v koži. Med oktobrom in marcem pa ga je treba zaužiti s hrano (mlečni izdelki, jajca, mastne ribe, žita) in prehranskimi dodatki. Prav tako je pomembno uživati dovolj beljakovin za vzdrževanje kostne in mišične mase ter mineralov, kot so cink, magnezij in kalcij.

Starali se bomo počasneje in bolj zdravo, če se bomo dovolj gibali na svežem zraku. Tako bomo poskrbeli za boljšo oksigenacijo tkiv, boljše delovanje srčno-žilnega sistema, večjo čvrstost kosti in večjo mišično maso, ki lahko v obdobju daljše bolezni predstavlja vir pomembnih aminokislin za imunski sistem. Redno gibanje na svežem zraku tudi dokazano zmanjša možnost depresivnih razpoloženj.

Pazimo na kožo

Ker je koža naš največji organ, ki pokriva celotno telo in ga ščiti pred vplivi okolja, na njej najprej opazimo znake staranja. Prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom, uporaba solarijev in kajenje ga še pospešijo.

Koža postaja z leti tanjša, bolj suha ter manj elastična. Zmanjša se tvorba kolagena v dermisu (približno za odstotek na leto) in kopičiti se začnejo strukturno spremenjena elastična vlakna, predvsem v koži, izpostavljeni UV-sevanju. V usnjici med kolagenskimi vlakni in fibroblasti se zmanjša količina hialuronske kisline, ki veže vodo in daje koži volumen.

Sposobnost obnove lipidov v maščobni zaščitni plasti v povrhnjici se zmanjša. Tudi izločanje znoja in lojnic se manjša. Pojavijo se gube, ki so najprej površinske, nato pa vse globlje. Zmanjša se sposobnost vezave vode v epidermisu. Ta suhost (kseroza) kože je pri starejših ljudeh tudi najpogostejši vzrok neprijetnega srbeža.

Izpostavljanje sončnim žarkom povzroča razširjene žilice in starostne pege.

Z leti se zmanjšuje sposobnost obnavljanja okvare genetskega materiala v celicah, zmanjša se odpornost kože, zato je koža v zrelih letih sprejemljivejša za okužbe in poškodbe. Tudi rane se celijo nekoliko počasneje. Zaradi manjše odpornosti je koža v zrelih letih občutljivejša za UV-sevanje in nastanek kožnega raka.

Nohti in lasje rastejo počasneje, nohti so tudi krhkejši in bolj lomljivi, včasih celo deformirani. Čvrstost nohtov lahko povečamo z rednim mazanjem z mastnimi kremami in uporabo zaščitnih rokavic pri uporabi detergentov in čistil.

K zdravi in sijoči koži pomaga uporaba nevtralnih in neagresivnih mil. Občasne oljne kopeli so primerne za nego suhe in občutljive kože.

Metode za bolj mladosten videz

S kozmetiko dosežemo le zmerne učinke pomlajevanja kože in pričakovanja ne smejo biti nerealna in previsoka. Videz kože postane bolj svež in sijoč, koža postane nekoliko bolj čvrsta in napeta, nekoliko se zgladijo drobne gubice. Videza iz mladosti pa z omenjenimi učinkovinami ne moremo povrniti.

Vlažnost kože in s tem njeno odpornost lahko povečamo z uporabo krem in mazil, ki vsebujejo olja, ki krepijo dvoslojno lipidno zaščitno plasti v povrhnjici, in tako preprečujejo transepidermalno izhlapevanje vode, in tudi snovi, ki vežejo vodo iz okolja (t. i. humektanti), na primer ureo, hialuronsko kislino, glicerin, med. Treba je piti dovolj navadne vode.

Za zmanjšanje drobnih gub dermatologi priporočajo uporabo krem z retinoidi (derivati vitamina A), ki stimulirajo tvorbo kolagena in preprečujejo razgradnjo medceličnega matriksa. Previdnost je potrebna v poletnih mesecih zaradi možnega pojava preobčutljivostnih reakcij. Podobno učinkujejo tudi kreme z vitaminom C in estrogeni. Sistemsko uživanje estrogenov pa lahko povzroča številne resne stranske učinke.  

Pri drobnih gubah in manj čvrsti koži sta priporočljivi tudi uporaba krem, ki vsebujejo hialuronsko kislino, in redna uporaba krem, ki vsebujejo nizke koncentracije sadnih kislin. Drobne žilice učinkovito odstranijo z nekaterimi laserji, pigmentne madeže oziroma t. i. starostne pege pa s kremami, ki vsebujejo snovi, ki blokirajo sintezo rjavega kožnega pigmenta melanina. Starostne bradavice oziroma keratoze učinkovito odstranijo z zmrzovanjem. Vendar je nujno, da pred vsakim posegom kožo pregleda izkušen dermatolog z metodo dermoskopijo, da izključi sumljive spremembe.

Globlje gube lahko zapolnijo z različnimi polnili (na primer hialuronsko kislino), mimične gube lahko postanejo manj vidne z vbrizganjem botulinus toksina. Za pomlajevanje kože opravljajo tudi različne laserske posege in globlje kemične pilinge. Za trajnejši učinek je treba omenjene posege ponavljati na približno 6 do 9 mesecev. Zadnjih nekaj let se za polnjenje gub in obraznih kontur vse bolj uporabljata lastna maščoba in plazma. Odvzeto kri centrifugirajo in tako nastalo plazmo, bogato s trombociti in rastnimi faktorji, vbrizgajo v kožo. Poseg je trajnejši, saj rastni faktorji stimulirajo obnovitvene procese v koži. Poveča se sinteza kolagena, elastina ter medceličnine. Koža postane čvrstejša, bolj napeta in elastična.

Mezoterapija je metoda, kjer majhne količine snovi z zelo drobnimi iglicami vbrizgajo v kožo. Aplicirajo lahko vitamine, snovi, ki rehidrirajo kožo, ipd. S to metodo se izboljšujeta struktura in napetost kože in zmanjšujejo se drobne gube. Uporablja se lahko na obrazu, vratu, rokah in kjer koli drugje. Omenjene posege mora opravljati ustrezno usposobljen dermatolog ali plastični kirurg.

V zrelih letih je poleg vzdrževanja mladostnega videza pomembno tudi vzdrževanje telesne in mentalne kondicije z aktivnim življenjem in vzdrževanjem socialnih stikov, kar deluje preventivno pred številnimi boleznimi. Študije so pokazale, da na našo kondicijo in zdravje v zrelih letih ugodno vpliva skrb za hišnega ljubljenčka, ki poskrbi za gibanje. Ukvarjanje s psom ali mačko in božanje njihove dlake pa sprožita v nas izločanje hormonov, ki vplivajo na dobro počutje in zmanjšujejo možnost depresivnih razpoloženj.

Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije , fotografiji: danderm.dk


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media