Zmagovita rdeče-vijoličasta kombinacija

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | jun. '20

Jagode kot prvo vigredno sadje, kot so včasih rekli, dozorijo tedaj, ko se rojevajo spomladanske romantične ljubezni. Sledijo jim češnje, ki so prav tako zapeljivi rdeči drobižki, in vsaj jaz se jim ne morem nikoli odreči. In še preden se jih do sitega najemo, nas razveselijo borovnice. Vsako od teh vrst sadja prihaja torej ob pravem času za potrebe našega telesa.

Izvorna vrsta jagod so divje gozdne jagode, v 14. stoletju pa so jih v Franciji začeli načrtno saditi po vrtovih. A prave vrtne jagode so nastale šele s križanjem z debelimi južnoameriškimi in severnoameriškimi vrstami jagod. So pa manj sočne in aromatične kot gozdne jagode, ki so drobnejše, a imajo sorazmerno več zdravilnih in hranilnih snovi. Gozdne jagode imajo od 80 do 90 odstotkov vode, manj kot odstotek beljakovin in maščob, dobro desetino glukoze, fruktoze in saharoze, nekaj celuloze in pektinov, organskih kislin, največ citronske, vinske in nekaj salicilne kisline, prisotni so tudi ksilitol, nekaj sluzi, čreslovine in barvila.

Med vitamini je največ vitamina C, sledijo vitamini B3, H ali biotin, B2, provitamin A, vitamin B1 ter folna kislina ali vitamin B9. Za zdravje so pomembne tudi rudninske snovi oziroma minerali. Največ je kalija za odlično srce, sledijo fosfor, natrij, kalcij, magnezij, mangan, železo in baker.

Jagode so eliksir ljubezni, ker imajo pravo sestavo aminokislin. Arginin je pravcata naravna viagra, saj krepi število semenčic in spolno slo ter utrjuje erekcijo, histidin pa odpravlja žensko hladnost. Fenilalanin aktivira hormone dobre volje in sreče, glutaminska kislina je za boljšo koncentracijo, glicin aktivira osrednje živčevje, tirozin zmanjšuje utrujenost in preprečuje depresivnost, valin, prolin in serin poskrbijo za dobro kri, preprečujejo anemijo in spodbujajo vezavo železa v hemoglobinu.

K splošnemu počutju veliko prispevajo minerali in vitamini. Nobeno drugo sadje nima toliko mangana kot jagode. Mangan je nujna sestavina presnovnih encimov, potrebuje ga tudi ščitnica kot regulator energije v telesu. Vitamin C je nujen za vse procese, organe in imunski sistem. K temu pripomorejo tudi karotenoidi v jagodah. Folna kislina v jagodah pospešuje nastajanje krvi in rast celic. Deluje tudi kot naravni antidepresiv, ker spodbuja nastajanje hormonov sreče. Upoštevati moramo tudi medsebojno delovanje med vitamini in minerali, kar še povečuje končni pozitiven rezultat.

V jagodah je še elaginska kislina, ki zavira učinke estrogena ter rast rakavih celic na maternici in dojkah. Zraven so tudi kvercetin, katehin in kemferol, vsi trije so zoper raka in za dobro srce. Jagode znižujejo količino homocisteina in zavirajo zlepljenje krvničk, podobno kot češnje odplavljajo zaloge sečne kisline v sklepih in tkivih, zato redno uživanje jagod pomaga bolnikom s protinom (putiko). Jagode priporočajo rekonvalescentom, slabotnim, nemočnim in vsem, ki imajo težave z jetri. Ti bi morali vsak dan pojesti vsaj en obrok jagod. V jagodah je polovica sladkorjev v obliki sadnega sladkorja, fruktoze, zato so primerne tudi za sladkorne bolnike.

Pri gozdnih jagodah so zdravilni tudi listi in korenike. V listih so čreslovine, eterična olja s citralom, kvercitrin ali flavonski glikozid in zdravilna snov fragarin. To je naravni antibiotik (phytoanticipin) in hitro uničuje patogene bakterije, ki za svojo rast uporabljajo kisik. Čaj iz jagodovih listov čisti kri, preprečuje nočno znojenje in pospešuje izločanje vode. Obkladki iz zmehčanih listov celijo manjše rane.

Borovnice zavirajo staranje

Borovnice spadajo med jagodičje in so izjemno zdravilne zaradi barvil iz vrst polifenolnih flavonoidnih snovi. Najbolj izraziti so antociani, ki jim dajejo tudi značilno barvo. Bolj ko so temne barve, bolj zdrave so. Zaradi obilice flavonoidov so izredna pomoč pri zdravljenju srca in ožilja, zlasti kapilar, krčnih žil in hemoroidov. Borovnice spodbujajo prekrvavitev organov, odpravljajo vnetja in z elagično kislino pomagajo zdraviti rakasta obolenja. Raziskave kažejo, da z enim kilogramom borovnic dobimo toliko koristnih snovi, kolikor bi jih, če bi pojedli po pet kilogramov korenja, bučk, špinače, jabolk.

Zaradi močnega antioksidativnega delovanja pa zavirajo staranje, tudi možganov. Najnovejše raziskave v Združenih državah Amerike kažejo, da redno uživanje že polovice skodelice borovnic na dan močno poveča komunikativne in motorične spretnosti ter prepreči nastanek alzheimerjeve demence in drugih degenerativnih bolezni, povezanih s staranjem. Celo bolnikom z multiplo sklerozo pomagajo pri koordinaciji in ravnotežju. Lahko jih uživajo tudi sladkorni bolniki. Za dober začetek dneva v mešalniku pripravite napitek z borovnicami, banano in vodo. Ali pa borovnice in drugo jagodičje zmešajte z žlico medu, nekaj kapljicami limonovega soka, ščepcem cimeta in okrasite z ovčjim jogurtom.

Borovnice so bogate s čreslovino (tanini), pektini in vlakninami, zato učinkovito pomagajo pri prebavnih težavah in sproti utrjujejo sluznico črevesja. Imajo dobro kombinacijo mineralov, zlasti kalija, magnezija, mangana in železa. Zato pomagajo pri slabokrvnosti in težavah s ščitnico. Raziskave potrjujejo, da so tudi zaradi karotenoidnih snovi učinkovita pomoč za dober nočni vid, preprečujejo tudi degeneracijo rumene pege. Dobro je vedeti, da borovnice preganjajo slab ustni zadah, zdravijo afte in so v dragoceno pomoč pri odvajanju od kajenja. Vsebujejo veliko naravne salicilne kisline, kar preprečuje strjevanje krvi. Zelo pomembno je tudi, da borovnice močno ovirajo bakterije, med njimi nevarno bakterijo E. coli, da bi se ugnezdile v sluznici sečil.

Borovnice prav tako zmanjšujejo starostne gubice ter odstranjujejo akne. Med vitamini v borovnicah najdemo vitamina E in C ter folno kislino in folate iz skupine vitaminov B. Tu sta še riboflavin ali vitamin B2 in niacin ali vitamin B3.

Rešimo dilemo: navadne drobcene gozdne borovnice ali umetno gojene velike ameriške borovnice? Gozdne borovnice imajo podobno kot divje jagode sorazmerno veliko več različnih vrst flavonoidnih snovi, in to v kožici in mesu, pri gojenih so samo v kožici. Količinsko je v skodelici gozdnih borovnic tudi do petkrat toliko zdravilnih snovi kot v skodelici gojenih ameriških borovnic. A uživajmo oboje!

Recepti

Jagodno srce

Potrebujemo: 170 g moke, 1,5 žličke pecilnega praška, 180 g mletega sladkorja, vaniljev sladkor, 170 g masla, 3 jajca, 2 žlici mleka, do kg svežih jagod, 250 g maskarponeja, sladko smetano za okrasitev.

Pečico segrejemo na 180 stopinj; moko s pecilnim praškom presejemo v skledo in dodamo sladkor. Maslo in jajca zmešamo in zlijemo na moko, zgnetemo v gladko testo, primešamo še mleko; testo prelijemo v pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo 15 do 20 minut. Ohladimo v pekaču in prerežemo. Jagode operemo, narežemo na drobne koščke, zmešamo z maskarponejem in s to maso namažemo testo; na vrhu okrasimo z rezinami jagod in smetano. Po želji potresemo s čokoladnimi mrvicami.

Jagode s sladko skuto (za 4 osebe)

Potrebujemo: ½ kg jagod, 200 g sladke skute, 2 do 3 dl mleka, sladkor v prahu.

Jagode očistimo, odstranimo peclje, operemo in odcedimo. Stepemo sladko skuto in mleko, da nastane enovita poltekoča masa. Vanjo stresemo jagode in sladkor, previdno premešamo in pazimo, da jagod ne poškodujemo. Porazdelimo v servirne skodelice in postrežemo, ko se ohladijo. Po želji pokapamo z limonovim sokom in potresemo s sladkorjem. Odrasli lahko dodajo žličko maraskina ali sladkega vina.

Jagode s smetano in likerjem

Potrebujemo: ½ kg ali več jagod, 200 g ali več sladkorja v prahu, žlico ali dve nastrgane lupinice neškropljene pomaranče ali 100 g arancinov, 1 dl maraskina ali drugega likerja po svoji izbiri, vsaj 4 dl sladke smetane za stepanje, zavitek ali dva vaniljevega sladkorja.

Očiščene jagode v posodi potresemo s polovico sladkorja in pomarančnimi lupinicami (arancini), prilijemo liker in postavimo v hladilnik. Medtem stepemo smetano s preostalim sladkorjem in vaniljevim sladkorjem. Jagode precedimo, da sok steče v posodico, suhe tik pred serviranjem zmešamo s stepeno smetano in prilijemo sok, v katerem smo prej ohladili jagode. Ponudimo takoj.

Borovnice z albuminsko skuto (za 4 osebe)

Potrebujemo: ½ kg borovnic, ½ kg albuminske skute, mleko po potrebi, do 150 g sladkorja (lahko tudi v prahu), 2 do 3 vrečice vaniljevega sladkorja, sok ene limone.

Borovnice potresemo s sladkorjem in jih pustimo stati vsaj pol ure. Medtem zmešamo skuto, mleko, sladkor, vaniljev sladkor in limonov sok. V skodelice izmenično nalagamo plast skute in plast borovnic. Te naj bodo na vrhu.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media