Zmagovita rdeče-vijoličasta kombinacija
Jagode kot prvo vigredno sadje, kot so včasih rekli, dozorijo tedaj, ko se rojevajo spomladanske romantične ljubezni. Sledijo jim češnje, ki so prav tako zapeljivi rdeči drobižki, in vsaj jaz se jim ne morem nikoli odreči. In še preden se jih do sitega najemo, nas razveselijo borovnice. Vsako od teh vrst sadja prihaja torej ob pravem času za potrebe našega telesa.
Izvorna vrsta jagod so divje gozdne jagode, v 14. stoletju pa so jih v Franciji začeli načrtno saditi po vrtovih. A prave vrtne jagode so nastale šele s križanjem z debelimi južnoameriškimi in severnoameriškimi vrstami jagod. So pa manj sočne in aromatične kot gozdne jagode, ki so drobnejše, a imajo sorazmerno več zdravilnih in hranilnih snovi. Gozdne jagode imajo od 80 do 90 odstotkov vode, manj kot odstotek beljakovin in maščob, dobro desetino glukoze, fruktoze in saharoze, nekaj celuloze in pektinov, organskih kislin, največ citronske, vinske in nekaj salicilne kisline, prisotni so tudi ksilitol, nekaj sluzi, čreslovine in barvila.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.