Solidarnostni dodatek tudi za nekatere prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jun. '20

Državni zbor Republike Slovenije je 28. aprila 2020 sprejel novelo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki povečuje krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka. Do le-tega so upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, če vlogo podajo najkasneje do 30. junija 2020. Izplačevalec tega dodatka bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Glede na to, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) ne razpolaga s podatki, katerim prejemnikom nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, je bilo zaradi epidemije covida-19 odrejeno začasno čakanje na delo oziroma so bili odsotni z dela zaradi višje sile, o tem pa se tudi ne vodi uradna evidenca, mora prejemnik nadomestila iz invalidskega zavarovanja za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka podati vlogo najkasneje do 30. junija 2020, glede na to, da je bil lahko poslan na začasno čakanje na delo oziroma je bil odsoten z dela zaradi višje sile v času od 13. marca 2020 do 31. maja 2020.

Pogoji za izplačilo

Do enkratnega solidarnostnega dodatka je upravičen prejemnik nadomestila iz invalidskega zavarovanja, če je hkrati izpolnjenih pet pogojev, in sicer da prejemnik nadomestila iz invalidskega zavarovanja:

  • dela krajši delovni čas najmanj 4 ure, za preostale 4 ure pa prejema nadomestilo (ali dela 5 ur in prejema nadomestilo za 3 ure ali dela 6 ur in prejema nadomestilo za 2 uri ali pa dela 7 ur in prejema nadomestilo za 1 uro),
  • je bil na začasnem čakanju na delo oziroma je bil odsoten z dela zaradi višje sile, kar mora dokazati z ustreznimi dokazili, kot je odredba ali sklep delodajalca o odrejenem začasnem čakanju na delo oziroma drugo dokazilo delodajalca o upravičenosti odsotnosti z dela zaradi višje sile, in sicer kadarkoli v času od 13. marca 2020 do 31. maja 2020 in ne glede na to, koliko časa je bil odsoten z dela v tem obdobju,
  • ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, kar zavod preveri z vpogledom v Centralni register prebivalstva,
  • enkratnega solidarnostnega dodatka ni prejel na kateri drugi podlagi interventnega zakona, za kar jamči s svojo izjavo,
  • izpolnjuje pogoj cenzusa, ki ne sme presegati 700 evrov.

Prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, imajo pri zavodu priznano pravico v skladu s tremi oziroma štirimi različnimi predpisi, zaradi česar so tudi nadomestila različno poimenovana. Prejemniki nadomestil, ki delajo krajši delovni čas, imajo tako lahko pravico do:

  • delnega nadomestila po ZPIZ-2 ali
  • delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 ali
  • nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po ZPIZ-92, to je po zakonu, ki je glede delovnih invalidov veljal od 1. aprila 1992 do 31. decembra 2002, pri čemer pa gre v teh primerih lahko tudi za take uživalce invalidskih nadomestil, ki so pravico do nadomestila uveljavili že po predpisu, ki je veljal od 1. januarja 1984 do 31. marca 1992, nato pa se je to invalidsko nadomestilo po uradni dolžnosti od 1. aprila 1992 naprej na novo odmerilo po določbah ZPIZ-92.

Uživalcev delnega nadomestila ali delne invalidske pokojnine je bilo v aprilu 12.840. Prejemnikov nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom pa je bilo v aprilu 1075.

Pogoj, da je bil prejemnik nadomestila na začasnem čakanju na delo oziroma je bil odsoten z dela zaradi višje sile, mora torej dokazati sam z ustreznimi dokazili. Prav tako mora podati izjavo, da enkratnega solidarnostnega dodatka ni prejel na kateri drugi podlagi interventnega zakona, na primer kot prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, pri čemer za lažno izjavo materialno in odškodninsko odgovarja.

Cenzus

V primeru izpolnjevanja prvih štirih pogojev mora biti v nadaljevanju izpolnjen tudi pogoj cenzusa, ki se ugotavlja na naslednji način:

  • nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, do katerega je bil prejemnik nadomestila iz invalidskega zavarovanja upravičene v mesecu aprilu, se najprej preračuna na polni delovni čas. Največ prejemnikov nadomestil dela 4 ure, za preostale 4 ure pa prejema nadomestilo, kar pomeni, da se znesek nadomestila pomnoži z 8 ur in deli s 4 urami (če na primer znesek nadomestila za april 2020 znaša 250 evrov, se ta znesek množi z 8 in deli s 4, kar pomeni, da preračunan znesek znaša 500 evrov);
  • k preračunanemu znesku nadomestila iz invalidskega zavarovanja se prištejejo še morebitni drugi zneski, ki jih prejemnik nadomestila iz invalidskega zavarovanja lahko prejema pri zavodu, to sta: 20 odstotkov predčasne pokojnine ali 40 odstotkov starostne pokojnine, pri čemer pa lahko prejemnik nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom prejema še nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu;
  • preračunani znesek nadomestila oziroma vsota preračunanega zneska nadomestila in morebitnih drugih prejemkov ne sme presegati 700 evrov. Če torej preračunani znesek nadomestila znaša 500 evrov, se k temu prišteje še na primer 190 evrov akontativnega dela 40 odstotkov starostne pokojnine, kar bi znašalo skupaj 690 evrov.

Izplačilo

Potem ko se ugotovi, da prejemnik nadomestila iz invalidskega zavarovanja ne presega cenzusa 700 evrov, je prejemnik razvrščen v eno izmed treh skupin, ki je bila določena za upokojence, kar pomeni, če je izračunan cenzus:

  • do 500 evrov, se enkratni solidarnostni dodatek izplača v sorazmernem delu zneska osnove 300 evrov glede na obseg krajšega delovnega časa (prva skupina),
  • od 500,01 evra do 600 evrov, se enkratni solidarnostni dodatek izplača v sorazmernem delu zneska osnove 230 evrov glede na obseg krajšega delovnega časa (druga skupina),
  • od 600,01 evra do 700 evrov, se enkratni solidarnostni dodatek izplača v sorazmernem delu zneska osnove 130 evrov glede na obseg krajšega delovnega časa (tretja skupina).

Kaj pomeni, da se enkratni solidarnostni dodatek izplača v sorazmernem delu zneska osnove, to je od 300 ali 230 ali 130 evrov, glede na obseg krajšega delovnega časa, za katerega prejema nadomestilo iz invalidskega zavarovanja? To pomeni, da prejemnik, ki prejema nadomestilo za 4 ure, prejme 150 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka, če spada v prvo skupino, 115 evrov, če spada v drugo skupino, in 65 evrov, če spada v tretjo skupino. Če prejemnik prejema nadomestilo za 3 ure, potem prejme 112,50 evra, če spada v prvo skupino, 86,25 evra, če spada v drugo skupino, in 48,75 evra, če spada v tretjo skupino. Če prejemnik prejema nadomestilo za 2 uri, potem prejme 75 evrov, če spada v prvo skupino, 57,50 evra, če spada v drugo skupino, in 32,50 evra, če spada v tretjo skupino.

Vsi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so oziroma bodo podali vlogo, bodo o upravičenosti oziroma neupravičenosti do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka obveščeni z dopisom.

Enkratni solidarnostni dodatek bo zavod tistim, ki bodo izpolnjevali vseh pet pogojev, izplačal praviloma v naslednjem mesecu po obravnavi vloge oziroma najkasneje 60 dni po obravnavi vloge. Znesek izplačanega dodatka se ne bo upošteval kot dohodek uživalca za uveljavljanje pravic po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, in ne bo podlaga za rubež na podlagi sklepov o izvršbi, izdanih po Zakonu o izvršbi in zavarovanju ali po Zakonu o davčnem postopku, razen preživninskih izvršilnih naslovov. Znesek dodatka ne bo podlaga za obračun dohodnine ter prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vsi prejemniki enkratnega solidarnostnega dodatka bodo od zavoda prejeli tudi obvestilo o nakazilu prejemkov.

Anamarija Tivold Plevel, fotografiji: J. D. 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media