Narobe svet

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

jun. '20

Za slovenske zmage 

Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, odpira vprašanja, kako naprej, ali smo se v tej krizi zavedeli, kako krhka je naša skupnost, v kateri ne izgubimo zavedanja o medsebojni povezanosti in soodvisnosti. Apostolov svobodnega trga in konkurenčnosti namreč ne skrbijo posledice njihove grabežljivosti, ni jim mar za vse večje število ljudi, ki so odrinjeni na družbeni rob, v revščino, zanje je pomembno merilo »napredka«, če si lahko bogati nagrabijo še več bogastva. To je žal groba podoba sveta, v katerem živimo. Drži, da si posamezne države prizadevajo omiliti posledice takega razvoja družbe in namenjajo znatna sredstva za omilitev socialnih razlik. Pri tem se zavedajo, da je to mogoče le, če dosežejo soglasje vseh dejavnikov, še posebej lastnikov kapitala in tistih, ki živijo samo od svojega dela. Prav v tej krizi se je pokazalo, kako pomembno je, če je v družbi doseženo to temeljno soglasje, ki omogoča poiskati rešitve tudi v kriznih razmerah. Tokrat je bilo na preizkušnji predvsem zdravstvo in videli smo, da so države, kjer so ohranili sistem javnega zdravstva, bistveno uspešnejše od onih, kjer prisegajo na vsesplošno privatizacijo.

Koronakriza ima tudi zastrašujoče gospodarske posledice. Proizvodnja se je v veliki meri ustavila in prilivi v državni proračun so se zmanjšali. Posledice bomo čutili še dolga leta. V Nemčiji na primer napovedujejo 10-odstotni padec družbenega proizvoda, povsod se bo povečalo število brezposelnih. Svet je danes povezan kot še nikoli do zdaj in nobena država ne more mimo razmer na globalni ravni. Poglejmo samo primer, kako cene nafte vplivajo na gospodarstvo. Zaradi manjšega povpraševanja in odsotnosti dogovora med članicami OPEC se je cena za sodček surove nafte v pol leta prepolovila. Ena od posledic tega padca je izguba ameriških naftnih družb, ki pridobivajo nafto iz skrilavcev. Vendar se motijo tisti, ki bi pričakovali korenito znižanje cen pogonskih goriv na bencinskih servisih. Tam bo namreč država z davki, ki jih predpisuje, skušala nadomestiti izpad dohodka, ki bi ga sicer dobila ob nemotenem delovanju gospodarstva. Dobra plat zmanjšanja porabe fosilnih goriv sta zmanjšanje izpustov in preusmeritev k obnovljivim virom energije.

Izbruh krize ima tudi neposredne učinke na družbene razmere, še posebej na politiko. V zaostrenih razmerah vzniknejo zamisli, da je krizo mogoče rešiti z vzpostavitvijo »reda in discipline«. Oblast prevzame pristojnosti, ki jih v običajnih razmerah ne bi imela. V ZDA se je predsednik najprej posmehoval tistim, ki so opozarjali, s kakšno grožnjo se spopadajo z izbruhom koronavirusa. Z naraščanjem števila žrtev je vendarle namenil zajetna finančna sredstva za odkritje učinkovitega zdravila. Seveda je v ozadju tudi njegov razmislek o prihajajočih predsedniških volitvah. Trump si pač želi ostati v Beli hiši še en mandat, in če se bo izkazalo, da v vojni s koronakrizo ni preveč uspešen, se ta njegova želja najbrž ne bo uresničila. Njegovo vodilo »najprej Amerika« namreč terja gospodarsko rast in znižanje števila nezaposlenih. Toda proizvodnje ni mogoče zagnati, če so ljudje bolni. In tu naletimo na še eno težavo, ki so jo Američani boleče občutili prav ob sedanji zdravstveni krizi. Zdravstvo je namreč skoraj v celoti privatizirano in zdravje je postalo tržno blago, ki ima svojo ceno. Tisti, ki (dragih) zdravstvenih storitev ne more plačati, je pač prepuščen logiki trga. Z drugimi besedami – v bolnišnici te najprej vprašajo o tvojih finančnih zmožnostih plačila storitev.

Taka razmišljanja smo v bolj ali manj odkriti obliki slišali tudi v našem okolju. Nazadnje ob predlogu za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Šarčeva vlada je to celo zapisala v koalicijsko pogodbo, vendar so njegovi koalicijski partnerji na svojo zavezo pozabili. To je bil v resnici glavni razlog za Šarčev odhod. V času boja s koronavirusom so se pobude za privatizacijo slovenskega zdravstva potuhnile, kot so se »potuhnili« tudi zasebni zdravniki, ki so v času krize preprosto zaprli svoje ordinacije. Razen nekaj svetlih izjem. Zato je treba ob načrtovanju prihodnjega ravnanja oblasti po koronakrizi zelo odločno nasprotovati pobudam, da bi naš zdravstveni sistem »amerikanizirali«. Povejmo naravnost, pravi zmagovalec v boju z epidemijo je javno zdravstvo. Zato ga moramo ohraniti in obvarovati pred zagovorniki privatizacije zdravstva. Naše zdravje pač ne more biti tržno blago.

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media