Določitev dokončne višine letošnjih pokojnin še ni mogoča

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jun. '20

Višine pripadajočih pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu, ni mogoče določiti, dokler niso objavljeni vsi podatki, predpisani z zakonom, ki jih je treba upoštevati pri njihovi odmeri. Ti veljajo le za vse pokojnine, uveljavljene v tem letu. Gre za valorizacijske količnike za preračun plač in zavarovalnih osnov iz določenih obdobij, v katerih je bila oseba vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki omogočajo izračun pokojninskih osnov za odmero pokojnin, znesek najnižje in najvišje pokojninske osnove, znesek najnižje pokojnine ter tudi znesek zajamčene starostne in invalidske pokojnine za upravičence, če so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Za pridobitev pravice do izplačila dela vdovske pokojnine pa najvišji možni znesek tega izplačila in zgornjo mejo za skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine.

Vse do njihove objave zavod upravičencem ne more izdati odločb o njihovi dokončni višini, temveč le začasne odločbe. Te nato po uradni dolžnosti nadomesti, ko so na razpolago zahtevani zakonski podatki in jih lahko vgradi v ustrezne računalniške programe za izračun pokojnin. Dokončne odločbe so podlaga obračuna morebitne razlike med pripadajočimi izplačili po teh odločbah in že prejetih na podlagi začasnih odločb.

Ob pripravi tega prispevka še niso bili objavljeni valorizacijski količniki, za kar mora poskrbeti minister, pristojen za delo, s soglasjem ministra, pristojnega za finance. Drugi našteti podatki pa so razvidni iz sklepov, ki jih je v skladu z zakonskim pooblastilom ugotovil in objavil zavod v Uradnem listu RS, št. 60/20, z dne 29. aprila 2020. V nadaljevanju te podatke in njihov namen na kratko predstavljamo.

Najnižja pokojninska osnova

V upokojitvenem postopku mora zavod po uradni dolžnosti paziti na to, ali ni pripadajoča pokojnina novega upravičenca, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane z upoštevanjem njegovih plač in/ali zavarovalnih osnov ter dopolnjene pokojninske dobe, skupaj s pripadajočimi uskladitvami nižja od zneska, ki bi ga prejel, če bi jo odmeril od najnižje pokojninske osnove. Če to ugotovi, mu mora priznati in izplačevati (višjo) pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, ne pa od njegove dejanske pokojninske osnove.

Najnižja pokojninska osnova velja od 1. januarja posameznega koledarskega leta in znaša 76,5 odstotka povprečne mesečne bruto plače, izplačane v državi v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, povečane za odstotek uskladitve pokojnin od 1. januarja tekočega leta. Njena višina se nato spreminja v višini in rokih, v katerih potekajo uskladitve pokojnin v tekočem letu. Od 1. januarja 2020 znaša najnižja pokojninska osnova 894,88 evra.

Še enkrat velja opozoriti na to, da v posameznem koledarskem letu veljavna najnižja pokojninska osnova vpliva izključno na raven v tem letu uveljavljenih pokojnin, ne pa tudi tistih, ki so bile v preteklih letih odmerjene od tedaj veljavnih najnižjih pokojninskih osnov.

Zavarovancu, ki je do 31. decembra 2012 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, zagotavlja ZPIZ-2 tudi možnost uveljavitve te pokojnine po pogojih, določenih v prejšnjem zakonu, in to kadarkoli v času veljavnosti sedanjega zakona. Zavod pri priznanju in odmeri take starostne pokojnine upošteva pravila, ki vplivajo na njeno višino, določena v prejšnjem zakonu, pokojninsko dobo in plače oziroma zavarovalne osnove pa vse do dneva njene uveljavitve oziroma prenehanja zavarovanja.

Mogoče pokojninske osnove izračuna z upoštevanjem povprečja plač in/oziroma zavarovalnih osnov iz zaporednih 18 let zavarovanja, ki pa jih preračuna z valorizacijskimi količniki, določenimi za izračun pokojnin po ZPIZ-2. Ker tak preračun zagotavljajo višje pokojninske osnove, jih mora v skladu z zakonom preračunati s količnikom 0,732, kar naj bi zagotavljalo relativno enakost med temi in že uveljavljenimi pokojninami. Uporaba navedenega količnika je nujna tudi pri odmeri pokojnin od najnižje (in najvišje) pokojninske osnove. V teh primerih se namesto najnižje pokojninske osnove 894,88 evra upošteva znesek 655,05 evra.

Najvišja pokojninska osnova

V upokojitvenem postopku pa mora zavod po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali pripadajoča pokojnina novega upravičenca, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane z upoštevanjem njegovih plač in/ali zavarovalnih osnov ter dopolnjene pokojninske dobe, skupaj s pripadajočimi uskladitvami ne presega zneska, ki bi ga prejel, če bi jo odmeril od najvišje pokojninske osnove. Če ugotovi, da je pokojnina višja, mora upravičencu priznati in izplačevati nižji znesek pokojnine, odmerjen od najvišje pokojninske osnove. Najvišja pokojninska osnova znaša štirikrat več kot najnižja pokojninska osnova. Od 1. januarja 2020 tako znaša 3.579,52 evra.

Tudi najvišja pokojninska osnova, enako kot najnižja pokojninska osnova, velja le za letos uveljavljene pokojnine.

Pri priznanju in odmeri starostnih pokojnin, uveljavljenih v letošnjem letu po določbah ZPIZ-1, mora zavod zato, da bo ugotovil, ali morda presegajo predpisane mogoče zneske najvišjih pokojnin, namesto najvišje pokojninske osnove 3.579,52 evra uporabiti znesek 2.620,21 evra.

Najnižje pokojnine

Zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, ZPIZ-2 zagotavlja najnižjo pokojnino, ki v letošnjem letu znaša 27 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Ta od 1. januarja 2020 znaša 241,62 evra. Tako izplačilo je v praksi redko. Uporabno je pri priznanju pokojnine zavarovancem, vključenim pretežni del zavarovalne dobe kot zavarovanci za ožji obseg pravic, pa tudi pri določanju višine nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Zajamčena starostna in invalidska pokojnina za upravičence z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa pa od 1. januarja 2020 znašata 555,76 evra.

Zgornje meje za izplačilo dela vdovske pokojnine

Zavod lahko upravičencu poleg predčasne, starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi del vdovske pokojnine, če je to zanj ugodneje. Izplačilo je mogoče priznati le, če vdova ali vdovec – poleg pravice do katere od prej naštetih pokojnin – izpolnjujeta tudi pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Višina je v zakonu opredeljena v odstotku, enotnem za vse upravičence. Znaša 15 odstotkov vdovske pokojnine, ki bi jo vdova ali vdovec pridobila po umrlem zavarovancu ali uživalcu pravic, določenih v zakonu. Izplačilo pa je omejeno na 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Tako lahko od 1. januarja 2020 del vdovske pokojnine znaša največ 104,70 evra.

Če odmerjeni del vdovske pokojnine presega navedeno zgornjo mejo, upravičencu pripada le omejeni znesek. Navedeni znesek seveda nikakor ni zagotovljen vsakemu upravičencu, kot nekateri še vedno zmotno domnevajo, temveč je to izključno najvišje mogoče izplačilo. V praksi je izplačani del vdovske pokojnine večinoma nižji od zgornje meje. Lani je na primer del vdovske pokojnine v povprečju znašal 66,94 evra.

Opisana zakonska omejitev ni edina zgornja meja, na katero mora biti zavod pozoren pri priznanju pravice do izplačila dela vdovske pokojnine. Z ZPIZ-2 je namreč omejeno tudi skupno izplačilo lastne predčasne, starostne ali invalidske pokojnine in pripadajočega dela vdovske pokojnine. Seštevek obeh ne sme presegati starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen moški, če bi mu bila odmerjena za 40 let pokojninske dobe od najvišje pokojninske osnove. Letos se mu za toliko pokojninske dobe starostna pokojnina odmeri v višini 58,50 odstotka od pokojninske osnove. Tako skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine od 1. januarja 2020 ne more presegati 2.094,02 evra.

Navedena omejitev lahko onemogoči izplačilo dela vdovske pokojnine, čeprav vdova ali vdovec izpolnjujeta pogoje za njeno priznanje! Če je namreč lastna pokojnina mogočega upravičenca enaka ali višja od vsote lastne in dela vdovske pokojnine, izplačilo dela vdovske pokojnine ni mogoče.

 Jože Kuhelj, fotografiji: J. D.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media