Lani daleč največ zavarovancev
Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih plačujejo zavarovanci in delodajalci. Največ jih prispevajo zavarovanci, ki že dolgo časa plačujejo prispevke po višji prispevni stopnji kot delodajalci. V neugodnih gospodarskih razmerah je bil namreč sprejet t. i. začasni ukrep, ki je postal očitno stalni ukrep. Ker se zavedamo, kako pomembni so zavarovanci za dolgoročno finančno stabilnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poglejmo podrobneje številke iz poslovnega poročila Zpiza za leto 2019.
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v naši državi v primerjavi s številnimi obveznimi zavarovanji v drugih državah enotno. To pomeni, da so pri istem nosilcu zavarovanja in v načelu enakosti obvezno zavarovane vse osebe, ki jih določa zakon. V letu 2019 je bilo povprečno število zavarovancev 960.755 in se je v primerjavi z letom 2018 povečalo za 2,3 odstotka. To je spodbuden rezultat, ki je posledica pozitivne gospodarske aktivnosti preteklega leta. Med ekonomsko in finančno krizo so bile številke precej drugačne. V letu 2010 je bilo število zavarovancev le 881.992 in se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 1,4 odstotka. Zatem se je še naprej zmanjševalo in je bilo najnižje v letu 2013, ko je znašalo le še 833.121. Od leta 2014 naprej, ko se je gospodarstvo pobiralo iz najhujšega, pa vsako leto opažamo pozitivno rast števila zavarovancev (1,3 odstotka, 3,8 odstotka, 1,8 odstotka, 2,6 odstotka, 2,7 odstotka in 2,3 odstotka v letu 2019). Zaradi covida-19 se bomo ponovno spopadali s težkimi izzivi, kako omenjene pozitivne trende iz zadnjega obdobja zadržati, da bi ohranili dolgoročno finančno vzdržnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zmanjšuje pa se število mladih
Glavnino zavarovancev tvorijo zaposleni pri pravnih osebah, in to že dolgo časa. V letu 2019 so le-ti predstavljali 78 odstotkov vseh zavarovancev (77,7 odstotka v letu 2018). Druge skupine zavarovancev so bistveno manjše, in sicer zasebniki s 7,6 odstotka (enako kot v letu 2018), zaposleni pri zasebnikih s 5,5 odstotka (5,4 odstotka v letu 2018), starši in druga pravna razmerja s po 2,2 odstotka vsaka skupina, brezposelni z 1,7 odstotka, druge kategorije z 1,5 odstotka, prostovoljni zavarovanci z 0,8 odstotka, z najmanjšim deležem so zastopani kmetje z 0,5 odstotka. Iz statističnih podatkov je ugotoviti, da je bila struktura zavarovancev v letu 2019 ugodnejša kot v letu 2018. V primerjavi z letom 2018 se je v letu 2019 število vseh zavarovancev povečalo za 21.606 oseb, in to predvsem zaradi novih 19.934 zavarovancev v največji kategoriji – zaposleni pri pravnih osebah.
Število se je povečalo tudi pri nekaterih drugih kategorijah zavarovancev: zaposlenih pri zasebnikih za 3,5 odstotka, zasebnikov za 1,8 odstotka ter za 4,9 odstotka število drugih kategorij zavarovancev. Zmanjšanje števila zavarovancev je pri naslednjih kategorijah, in sicer kmetje za 5 odstotkov, brezposelni za 4,7 odstotka in zavarovani starši za 2,8 odstotka. Zmanjšala se je tudi kategorija prostovoljnih zavarovancev, ki je prisotna vse od uveljavitve ZPIZ-2 predvsem zaradi tega, ker se obdobje prostovoljnega zavarovanja po 1. januarju 2013 ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, in zaradi zvišanja osnove, od katere ti zavarovanci plačujejo prispevke. V letu 2012 je bilo teh zavarovancev 23.223, leta 2019 pa le še 7998. Zavarovancev kmetov pa je bilo še manj, in sicer le še 4645. V zadnjih 50 letih se je zelo spremenila struktura našega prebivalstva in tako tudi struktura zavarovancev.
Zanimivi so tudi podatki o mladih zavarovancih in njihovi pokojninski dobi, ki bi se jih morali politiki zavedati pri oblikovanju nove pokojninske reforme in oblikovanju politik na drugih področjih – izobraževanja, zaposlovanja itd. Tako je bilo leta 2002 zavarovancev v starosti od 15 do 34 let skupaj 294.384, leta 2019 pa le še 250.016, torej se je število zavarovancev zmanjšalo za 44.368. Do največjega številčnega zmanjšanja je prišlo pri starostni skupini od 20 do 24 let (za 11.713) in pri starostni skupini od 25 do 29 let (za 23.415). Zmanjšala se je tudi povprečna pokojninska doba pri teh mladih zavarovancih. Če je leta 2002 znašala še 7 let in 4 mesece, pa je leta 2019 znašala le še 5 let, torej se je zmanjšala za 2 leti in 4 mesece. Najbolj se je zmanjšala v starostni skupini od 30 do 34 let, in sicer z 11 let in 1 meseca na 7 let in 2 meseca, torej za 3 leta in 11 mesecev.
Zaradi povečanja števila zavarovancev se je v letu 2019 izboljšalo tudi razmerje glede števila zavarovancev na enega uživalca pokojnine, ki znaša 1,55 (1,38 v letu 2013).
