Rada tekmuje, četudi s koso

Zgodbe | jul. '20

Na Evropskem prvenstvu 2015 v Španiji, Minka je tretja z desne v prvi vrsti

Marija Veršič, po domače Tomažinova Minka, z Brezovice pri Ljubljani se rada smeji in večkrat ponovi, da so bili v mladosti vsi dnevi prekratki, zdaj pa postajajo predolgi. A to je bolj šala, saj je izjemno dejavna, čeprav ji teče 77. leto.

Je ženska mnogih talentov. Presenečeni smo bili, ko je povedala, da je v dvoranici za srečanja društev, v katerih sodeluje, po tleh sama položila keramične ploščice. Da ji gredo od rok zidarska, keramičarska, krovska, slikarska in podobna dela, je dokazala v preteklih desetletjih, ko sta z možem Heinzem zgradila hišo, obnovila hišo staršev ter obsežno gospodarsko poslopje oziroma hlev, na katerega je sama narisala freski.

Kmetijo s 17 kravami ima v solastništvu z bratoma in sestro. Od šestih rojenih otrok s priimkom Mravlja živijo še štirje. Ker je brata Staneta, ki je bil predviden za naslednika na kmetiji, povozil avto, ko je bil star komaj deset let, je morala dve leti delati na kmetiji. Na kmetiji bi zagotovo ostala, je prepričana, če jim ne bi odvzeli šestih hektarjev zemlje. Zato se je pri 20 letih zaposlila v tovarni Šumi, kjer je bila najmlajša predsednica sindikata v Sloveniji. Nato je odšla v Špital ob Dravi na avstrijskem Koroškem. Tam je enajst let delala v gostilni, kjer ji je lastnik, mesar, omogočil, da se je naučila izdelovati mesne izdelke in tudi kuhati. Kar dvaindvajset let pa je delala v tovarni obutve nemškega lastnika. Opravila je dva knjigovodska tečaja in skrbela za razpošiljanje obutve. Spomni se, da je morala pripraviti celo po štiri tisoč parov čevljev na dan za izvoz v Rusijo. Delala je cele dneve in noči. Brez dodatnega plačila. Ocenjuje, da so jo kot dobro delavko spoštovali, a kljub temu je bila še vedno »z juga«. K temu doda, da »če delaš v tujini, izgubiš zaplankanost

Lepo je biti kmetica, poudari Minka. »Vstanem ob pol šestih, grem v hlev, potem pa kosit, pripravljat krmo in drugo. Se je pa pri obdelavi polj in travnikov mnogo spremenilo. Nekdaj smo predvsem sejali žita in gnojili njive, ker so bile velike družine. Zdaj pa potrebujemo krmo za živino in gnojimo travnike. To je v bistvu zahteven postopek in postaja predrag.« Odkupne cene živine se že nekaj let niso povečale, stroški pa zelo. Zato razmišlja o zmanjšanju črede. Tudi ni več zagnanih ljudi za delo, pravi. Hrana je v Sloveniji razmeroma poceni, preveč denarja pa poberejo najrazličnejše položnice. »Nesmiselna je primerjava plač in stroškov pri nas in pri Avstrijcih. Res več zaslužijo, a je vse tudi znatno dražje. Napišite, da je v Sloveniji še dobro, a se žal ljudje tega ne zavedajo. To me moti,« je nekajkrat poudarila.

Boli jo, da so pri kmečkem delu preveč podlegli tistim, ki so hoteli narediti posel s škropivi, umetnimi gnojili in drugimi sredstvi, s katerimi so hoteli predvsem zaslužiti. »Čudovite pribe na Barju skoraj ni več. Tudi zajcev ne. Razmnožile pa so se vrane in tudi šakalov je kar nekaj. Vsi skupaj bi bolj morali misliti na otroke in opuščeno okolico, v kateri bodo očitno primorani živeti,« je kritična in doda, da jim vključenost njihovih zemljišč v Naturo 2000 oziroma Krajinski park Ljubljansko barje ne koristi, saj še vedno nimajo blagovne znamke.

Ob vsem tem delu je našla še čas za pisanje. Prednike in njihove raznotere usode podrobno opisuje na petih straneh kronike Brezovice z naslovom Srce za zapahi. Skoraj tristo strani obsegajoče delo, ki ga je napisala z roko, je prepričljiva dokumentirana pripoved o kraju, težavah in uspehih njegovih ljudi ter obilici posebnosti, ki jih je narekovala lega med Ljubljano in Vrhniko na robu Ljubljanskega barja. Ocenjuje, da ima zbranega gradiva še za eno tako delo. Prvega otroškega spomina na nemškega vojaka, Grka po rodu, ki jo je pestoval, nikdar ne pozabi povedati. Bil je med ujetniki, ki so gradili glavno cesto.

Vsestranska občanka

Minka je bila od nekdaj dejavna na različnih področjih, tudi v športu. V mladih letih je tekmovala v atletiki, zmagala v krosu v Podpeči, bila je članica strelskega društva. Bila je tudi predsednica ŠD Partizan Brezovica. V Avstriji je nekaj časa igrala nogomet, aktivna pa je bila tudi v metanju okroglih plošč na ročaju (športu, podobnem curlingu), udeležila se je tudi državnega avstrijskega prvenstva. Zadnja leta tekmuje v košnji z ročno koso, saj sodeluje v Društvu koscev in kosic Slovenije, ki je ob 15. obletnici letos izdalo izjemno bogat stenski koledar. Na tekmovanjih je dobila že vrsto medalj, pokalov in nazivov. Štirikrat je bila državna prvakinja skupaj z mladimi, sedemkrat podprvakinja, večkrat je zastopala Slovenijo na evropskih prvenstvih. Ekipno so bile Slovenke enkrat tretje na svetovnem prvenstvu in enkrat podprvakinje. Je tudi trikratna svetovna prvakinja v kategoriji seniork nad šestdeset let. Vihtela je 120 in 130 cm veliko koso.  

Med 570 kosci, ki so v Cerknem dosegli Guinnessov rekord v največjem številu koscev, med njimi jih je bilo kar 70 iz Podpeči, je bila najstarejša udeleženka. Na medobčinskem tekmovanju se je izkazala tudi kot grabljica. Če je priložnost, rada potuje. Med drugim je bila z navijači z Brezovice na odbojkarskem evropskem prvenstvu v Parizu.

Poleg tega sodeluje še v osmih ali devetih društvih, bila je dolgoletna predsednica občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Brezovica pa tudi občinska svetnica. Izstopa pa po tem, da ima gasilsko, ZŠAM in lovsko uniformo ter narodno nošo. Lovski izpit je naredila pri 60 letih, da lahko nadaljuje družinsko tradicijo. Kjer koli sodeluje, pusti svoj ustvarjalni prispevek, rada pa sodeluje tudi pri organizaciji in izvedbi največjih prireditev. Ponosna je, da je leta 2018 ob 30. obletnici SLS organizirala tabor v Podpeči in so bili na njem trije evropski poslanci. Je tudi častna članica te stranke ter častna občanka občine Brezovica pri Ljubljani.

Rada tekmuje, četudi s koso


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media