Št. 7-8, julij/avgust 2020

  • Najlepše je doma

    jul. '20

    Marsikje po svetu verjamejo ljudskim vražam, da prestopno leto ni kaj prida. Tudi pri nas je pogosto slišati, da sta nas doleteli epidemija koronavirusa in pozeba pa tudi vse drugo, kar je še slabega, ker je prestopno leto. Toda prineslo bo prav gotovo tudi kaj dobrega. Ko smo morali čez noč ostati doma in se je življenje ustavilo, smo se lahko zamislili nad smislom nenehnega hitenja in pehanja za materialnim. Dobro bi bilo, če bi se iz tega kaj naučili. Družboslovci sicer pravijo, da se v tako kratkem času družba ne more spremeniti. Verjetno res ne, je pa pomembno, da se lotimo sprememb.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Letni dodatek prejeli že junija Višine, cenzusi, roki za izplačilo in ostali pogoji za izplačilo letnega dodatka za upokojence so bili znani že decembra 2019, ko je stopil v veljavo Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2021 (ZIPRS 2021; Ur. l. RS, št. 75/2019). Uživalci so se razveselili novosti, da bo letni dodatek izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec junij 2020, torej mesec dni prej kot pretekla leta.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Znani valorizacijski količniki V prejšnji številki smo pisali o tem, da zavod še ne more doslej upokojenim v letošnjem letu izdati dokončnih odločb o pripadajočih pokojninah. Še vedno namreč niso bili znani valorizacijski količniki, ki omogočajo njihov izračun. Z njihovo objavo v Uradnem listu RS, št. 78/20 z dne 29. 5. 2020 pa je bila formalna podlaga tudi za to izpolnjena. Tako bo zavod lahko začasne odločbe po uradni dolžnosti nadomestil z dokončnimi, potem ko bo letos veljavne valorizacijske količnike vključil v ustrezne računalniške programe.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc Bralec je skupaj z ženo lastnik nepremičnine. Zanima ju, kakšen bi bil davek, če bi nepremičnino dala svojemu sinu in snahi z darilno pogodbo in kakšen, če bi nepremičnino zapustila sinu in snahi z oporoko.

Vesti iz Zdus Prostovoljci programa Starejši za starejše smo času epidemije zaradi koronavirusne bolezni dokazali, da lahko uporabniki računajo na nas. Bili pa smo postavljeni pred izziv kako izvajati program, saj tako uporabniki kot prostovoljci sodimo v skupino starejših, ki naj bi ostali doma.

Lani pobranih precej več prispevkov Junijska seja sveta ZPIZje bila zelo pestra tako po svoji vsebini kot tudi po sami aktivnosti in kritičnosti. Ni čudno, saj je zadnja seja bila koncem februarja. Korona virus je tudi zavodu otežil poslovanje in posledično tudi njegovim organom.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Najstarejši Slovenec s presajenim srcem Vsak ozdravljen bolnik pomeni veselje tako za zdravnike kot bolnika in njegove najbližje. Posebno zmago pa so zdravniki slavili 27. aprila pred 25 leti, ko so presadili srce takrat 43-letnemu Francu Pozniču iz Vranskega. Danes je po stažu najstarejši Slovenec s presajenim srcem.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Od kmetov prek rokodelcev do rudarjev Rudarstvo spada med najstarejše industrijske panoge. Čim je človek spoznal koristnost kovin jih je pričel pridobivati iz zemlje. Seveda je bilo prvotno pridobivanje težaško, skoraj suženjsko delo, saj tehnična sredstva še niso bila razvita in se je delalo predvsem ročno.

Nakit kot osebni zaklad Ptuj, danes idilično majhno mesto, se je nekoč imenoval Petoviona in je bil kozmopolitsko velemesto Rimskega imperija. Na pomembnem mostišču starodavne »jantarne poti«, ki je povezovala Sredozemlje z Baltikom, je že v prazgodovini nastala naselbina. Rimljani so na južnem bregu postavili legijski tabor, v katerem so se leta 69 poveljniki srednjeevropskih legij odločili, da v boju za prestol aktivno podprejo Vespazijana. Pomembni dogodek je spremenil potek zgodovine, Ptuju pa prislužil prvo omembo v zgodovinskih virih - lansko leto smo tako praznovali že njegovo 1950. obletnico.

Rada tekmuje, četudi s koso Marija (Minka)Veršič, Tomažinova, z Brezovice pri Ljubljani se rada smeji in večkrat ponovi, da so bili v mladosti vsi dnevi prekratki, sedaj pa postajajo predolgi. A to je bolj šala, saj je kljub temu, da ji teče 77. leto, izjemna dejavna.

Pogumni in drzni gorski vodniki »Zrasli v trentarskih strminah, ki so bile pesem njihovega življenja ...« se začne posvetilo na spominski plošči, vzidani v previsno skalo pod Alpinetumom Juliana v Trenti. Postavili so jo leta 1957 v spomin na znane trentarske vodnike iz konca 19. in začetka 20. stoletja: Jožeta Komaca - Pavra, Andreja Komaca - Mota, Antona Kravanja - Kopiščarja, Ivana Berginca - Štruklja, Antona Tožbarja - Špika očeta in Antona Tožbarja - Špika sina.

Ljubeča vzgoja se prenaša med generacijami Ko sem vprašala Tilna, najmlajšega od petih Slakanovih otrok, ki je pri 26 letih že uveljavljen skladatelj, kdo je njegov vzornik, je kot iz topa dejal, da sta to njegova starša. Danes je tako lepo priznanje iz ust mladega človeka redko slišati, zato sem si želela spoznati to družino iz Tabora v Savinjski dolini.

Usnjarna je bila gonilo razvoja kraja Mestno naselje na zahodnem robu Šaleške doline leži na rečnih naplavinah med regulirano Pako in strmimi, do šesto metrov visokimi vzpetinami na jugu, medtem ko ga z vseh drugih strani obkroža ugrezninsko območje velenjskega premogovnika. Pred vstopom reke Pake v sotesko Penk se v bližini naselja vanjo izlivajo potoki Velunja, Bečovnica, Toplica in Šentflorjanščica. Krajevno ime izvira iz nemške besede Schönstein (lepi kamen), kakor se je imenoval stari šoštanjski oziroma današnji Pusti grad iz 12. stoletja, od katerega se je na strmem griču ohranil le njegov večnadstropni obrambni stolp. Ob nastanku obeh razglednic pred dobrimi sto leti je bil, kot pravi domačin, eden najuglednejših slovenskih reporterskih in umetniških fotografov, 82-letni Joco Žnidaršič, Šoštanj cvetoče trško središče z eno največjih usnjarn v avstro-ogrski monarhiji, ki je bila v lasti družine Vošnjak in ki je odločilno prispevala h gospodarskemu razmahu kraja.

Ustvarjalka in prostovoljka

 Tovarno je zamenjalo nakupovalno središče Ob Celovški cesti v Ljubljani, tam, kjer danes stoji razkošno nakupovalno središče, so nekoč ropotali stroji Dekorativne Ljubljana, tovarne dekorativnih pohištvenih tkanin. Opremljali so hotele po vsej Jugoslaviji, pisarne, poslovne stavbe, domove. Eno največjih in najbolj uglednih slovenskih podjetij je potonilo skupaj z izgubo jugoslovanskega trga in z vdorom cenejših tujih ponudnikov tekstila.

Ne sprijaznite se z uhajanjem vode! Predstojnik oddelka za ginekologijo in ginekološko urologijo na UKC Maribor, prof. dr. Igor But, dr. med., višji svetnik, si želi, da bi manj žensk imelo plenice ali predloge za uhajajočo vodo, zato jih poziva, naj pridejo po pomoč in zaupajo svojo težavo, saj jim lahko pomagajo.

Domača pomoč pri slabi prebavi Od prebave hrane, od njenega izkoristka so odvisni presnova, počutje in tudi zdravje. Prebava hrane poteka v več fazah. Prva faza predelave je v ustih, kjer z grizenjem s pomočjo zdravih zob in žvečenjem prepojimo hrano z encimi v slini. V kislem okolju želodca poteka druga faze prebave. Tu se prebavljajo beljakovine in druge snovi, ki jih razgrajujejo ustrezna želodčna kislina in encimi. Kdor nima ustrezne želodčne kisline, ne more imeti dobre prebave in presnove.

Gibalno in vztrajno skozi poletje Namen tokratnih izbranih vaj je spodbuditi vse tiste, ki z vadbo odlašate in jo z raznimi izgovori prelagate na kasnejši čas in ste prepričani, da se da vse zamujeno nadoknaditi. Gospa Marica, ki tokrat prikazuje in izvaja vaje, je urejena gospa v častitljivem devetdesetem letu starosti, ki redno in predano vadi in je tako lahko resničen zgled mnogim tudi veliko, veliko mlajšim.

Dragocenost današnjega trenutka Živeti v mladosti in obilju, v času, ko imamo vsega na pretek in ko si želimo, da bi trajalo večno, tako žal ne moremo preživeti celotnega svojega življenja. Ne glede na naša stališča in prizadevanja, da bi zadržali trenutek v času, ta leta, za katera rečemo, da so naša najlepša, ali najbogatejša, tisto obdobje, ko smo v najboljši formi, ko smo videti najbolje, ko imamo največ denarja, dobro družbo, ko naše telo zdrži vse podvige, vse napore, … ti časi ne trajajo večno.

Oblačila za vroče poletne dni Vroči poletni dnevi nas vabi jo k sproščenosti, barvitosti in udobju. Ključ do mladostne podobe je prava izbira barv in sestavljanje različnih kosov oblačil v skladno garderobo, kjer lahko nosite »vse z vsem«. Kamor koli se že odpravite: na počitnice, na sprehod po mestu ali na izlet v naravo, ne pozabite na celotno podobo, ki jo še izpilite s pravimiali modnimi dodatki.

Odločitev za darovanje omogoča življenje Pravica vsakogar je, da ima v primeru končne odpovedi organov in drugih bolezni dostop do zdravljenja s presaditvijo. Prav tako ima vsakdo pravico, da se opredeli glede posmrtnega darovanja organov in tkiv za namen zdravljenja. Za opredelitev niste nikoli prestari, tudi za darovanje tkiv po smrti ne. Primernost posameznega organa ali tkiv za darovanje se vedno presoja posamično.

Pomen žensk v skrbi za zdravje prebivalstva

Pecivo s sadjem Slaščice s sadjem so pogosto na jedilniku, ko je sadja naenkrat preveč in ga je potrebno na hitro porabiti – kar bo v letošnji sezoni. Takrat ne pripravljamo kremšnit, ne čokoladne torte, ampak se na jedilniku znajdejo breskov kolač, jabolčna pita in podobne sočne slaščice.

Za varno in samostojno bivanje Delovni terapevti z nasveti za prilagoditev bivalnega okolja ter svetovanjem medicinskih pripomočkov poskušamo doseči samostojno izvajanje dnevnih aktivnosti uporabnikov, dvig kakovosti življenja v domačem okolju in odstraniti dejavnike za morebiten padec, ki lahko povzroči hude poškodbe in s tem odvisnost od tuje pomoči.

Kaj je dobro imeti v domači lekarni?  Zdravil ni smiselno nabavljati na zalogo, a ker v lekarno in k zdravniku ne moremo v vsakem trenutku, je doma vseeno dobro imeti predvsem škatlico zdravil proti bolečinam in za zniževanje telesne temperature ter seveda dovolj tistih, ki nam jih je predpisal zdravnik. Nova bolezen covid-19 in z njo povezani ukrepi so na ta seznam dodali še razkužilo in zaščitne maske. Vse to pa še nekaj obližev in povojev ter zaščita pred soncem naj bo tudi v potovalni lekarni.

ZDRAVJE KRATKE

Kapitolski grič in njegovi muzeji Italija je vsekakor dežela, ki jo morajo obiskovati zlasti ljubitelji umetnosti. Če ni časa za daljši obisk, se lahko lepot iz antike, baroka, renesanse naužijete že v v Rimu, s sprehodom po Kapitolskih muzejih.

Živeti na račun brezbrižnega smetenja someščanov Ni nujno, da je brskanje po kontejnerjih za smeti sramotno - kot je to praviloma pri nas. Po vsem svetu je namreč vse več ljudi z družbeno priznanimi 'uglednimi' poklici in položaji, ki po smeteh brskajo iz svojega prepričanja, saj nasprotujejo pretiranemu potrošništvu, pohlepu, materializmu in konformizmu današnje družbe.

LITERARNE STRANI POLETNA

Kamčatka – dežela ognja, ledu in medvedov Ženska je lagodno počivala na kupih ugasle lave. Utrujeno glavo ji je podpiral nahrbtnik. Skozi priprte trepalnice je njen pogled nemo potoval mimo mene v daljavo. Pršilo je in na robu kraterja, 2.300 metrov visokega vulkana, kjer smo počivali, so nas valovi megle vsesavali v svoj nič. Oči so ji nemo odgovarjale. Kako naj imenujem to, kar naju je družilo po devetih urah leta iz Moskve, po 250-kilometrskem helikopterskem poletu in šesturnem vzponu na rob tega zadihanega vulkanskega kraterja? Dva popolna tujca med vsemi ostalimi tujci. Da, bili smo tam. V ruski deželi ognja, ledu in medvedov. Tam, kjer zavest zamuja slediti čutilom in čustvom.

Nedaleč od vrveža na obali uspevajo tartufi Zbrali smo se na robu majhne istrske vasi v zaledju Kopra. Imena kraja ne bom omenjal, saj tartufarji, tako kot gobarji, skrbno varujejo najboljša najdišča. Naša prijazna spremljevalka labradorka Lisa se je hitro lotila iskanja. Med visoko travo, grmičevjem, suhozidnimi kamnitimi ogradami in pod krošnjami hrastov ni potrebovala veliko časa in že je s pomočjo izostrenega voha nakazala, da je našla nekaj zanimivega.

Naj se ve, praženi krompir je samostojna jed! Pražen krompir je vsem dobro znana jed, priprava pa vendarle ni tako enostavna pravijo v Društvu za promocijo praženega krompirja kot samostojne jedi. To dokazujejo na prireditvah, pa tudi s pripravo knjižice receptov Praženi krompir za vsak dan v letu.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Priloga: Gostoljubnost Crkvenjaka Cerkvenjak v Slovenskih goricah se zadnja leta uspešno prebija iz turistične anonimnosti. Od leta 1998 je samostojna občina z 2139 prebivalci, prej so bili del občine Lenart. Okno v svet jim predstavlja ugodna lega ob avtocesti med Lenartom, Ptujem, Ljutomerom in Gornjo Radgono.

Enostavno namakanje vrta Vas zanima kako enostavno zalivati zelenjavni, sadni in okrasni vrt? Tako vam bo več časa ostalo za uživanje v vrtu. Težko in naporno zalivanje pa bo postalo preteklost. V našem vrtu zalivamo pametno. Pri tem nam pomagajo tehnike zalivanja in namakanja, ki jih z veseljem delimo z vami.

Pred vožnjo prezračite avtomobil Ko ta sestavek zaključujem, je že 10. junij, nebo je sivo, pred oknom obešen termometer pa kaže skromnih 17 stopinj Celzija. Upam, da boste to revijo že brali v prijetnem poletnem vzdušju … ki pa ima tudi svoje specifike.

Pomagajte mu ugotoviti, kaj ga osrečuje Za zadovoljno, zdravo, polno in tudi dolgo življenje je zelo pomembno, da znamo biti srečni. V starejših letih imamo mnogo življenjskih izkušenj. Uporabimo jih, da pomagamo vnuku odkriti, kako postati srečnejši človek.

Razkošje poletnega cvetja Živim v predelu Slovenije, v katerem narava kipi od bujne rasti. To je Prekmurje, kjer je narava od nekdaj najtesneje povezana s človekom. Ne samo da nam je dano pridelati pšenico, koruzo, paradižnik …, vsaka hiša ima poleg zelenjavnega vrta še veliko cvetja: dalije, hortenzije, vrtnice, bradate perunike, pajčolanke in tudi enoletne astre, cinije, zajčke.

Priloga: Naravni biser Jezero pri Podpeči V bližini Ljubljane se na obrobju Ljubljanskega barja, tik preden se Krimsko hribovje dvigne nad ravnico, v kraju Jezero nahaja pravi naravni biser. Majhno kraško jezero, ki zlasti poleti privablja obiskovalce in kopalce, je skupaj z okoliškim močvirnim travnikom razglašeno za naravni spomenik.

Priloga: Cvetje in mir na Vremščici Vabim vas na hrib, na katerem ni koče. Na vrhu je »le« travna planjava, kjer se lahko zleknemo, poiščemo notranji mir in se ob čistem ozračju zazremo do morja, do Nanosa in naprej do Alp ali pa do Javornikov in do Snežnika. Oči, nos in dušo pa si lahko napolnimo še s cvetjem, ki se tu vrsti od pomladi dalje, ko vas tam med prvimi nežno pozdravi gorski kosmatinec, potem pa se kar vrstijo še druge lepotice vseh barv, velikosti, oblik in vonjav.

Priloga: Ponikve – kraj, kjer slišimo tišino Gozdovi Kočevskega Roga skrivajo številne naravne, pa tudi kulturne znamenitosti. Mogočna drevesa že stoletja kraljujejo v obsežnih gozdovih in dajejo zavetje številnim živalskim vrstam. Poleg bogate in slikovite narave pa tem krajem daje poseben pečat poselitvena preteklost, saj so v teh krajih do izselitve kar šest stoletij živeli Kočevarji. V svoji skromnosti in samozadostnosti so vztrajali v svojem jezikovnem in kulturnem otoku.

Priloga: Park ob Kolpi je košček raja Belo krajino je vsak otrok, ki ni od tam, najprej spoznal iz pesmic Otona Župančiča, ki je vse življenje ostal ponosni Belokranjec. Potem smo na televiziji videli, da so tam drugačne ljudske noše, bele, z rdečim pasom, slišali spevno, nežno glasbo za uho, spoznavali posebne ljudske plese in prelepo reko Kolpo. Dovolj razlogov, da si zaželimo spoznati to pokrajino in njene prijetne prebivalce. Veliko doživetij ponuja Krajinski park Kolpa.

Kultura kratke

Priloga: Na Jezersko – pod gorske vršace  Če si želimo mirnega in aktivnega oddiha, raziskovanja in pohajkovanja v pristni naravi, bo Jezersko zagotovo prava izbira. V vročih poletnih dneh se lahko osvežimo v slovitem Planšarskem jezeru, obiščemo slapove in izvire, se napijemo edinstvene jezerske slatine, se do sitega naužijemo pogledov na okoliške gore, tistim z gorniško žilico pa kraj ponuja odlično izhodišče za bližnje vršace. Lahko se odločite za enodnevni izlet ali pa za večdnevno bivanje, možnosti so raznovrstne.

Ali petje zares ogroža zdravje? Slovenci imamo radi glasbo, radi jo poslušamo in radi pojemo. Pogosto se šalimo, da so trije Slovenci zbor, ali če se izgubimo v tujini, enostavno gremo v tamkajšnjo operno hišo, kjer bo gotovo kak slovenski pevec, ki nam bo pomagal. Podatki o zborovskih pevcih pri nas so veličastni: 64.000 ljudi poje v pevskih zborih, pevci so povezani v 1800 kulturnih društvih, zbori delujejo v 786 župnijah, imamo 1178 otroških in mladinskih pevskih zborov, 1340 zborovodij, ki posredujejo pevsko znanje in prinašajo ljubezen do petja med pevce. Kaj se bo dogajalo z njimi v novi stvarnosti po koroni?

Poletni kotiček na prostem Ljudje smo prilagodljivi in se lahko znajdemo v vsaki situaciji, poskušamo najti v njej najboljše, kar lahko. Prav nič ni narobe, če to poletje ne bo dopustovanje kot običajno, morda bo še bolj zanimivo. Obenem pa si poskušajmo popestriti življenje v poletnih dneh in večerih doma. Tudi če nimamo hiše in vrta, imamo verjetno vsaj balkon, morda celo teraso, na kateri si že lahko ustvarimo prijeten kotiček za preživljanje prostih trenutkov na prostem. Ob večerih, ko pade mrak in ni več tako vroče, pa to lahko postane prostor, kjer radi posedimo. Morda v družbi, s prijatelji ali družino, lahko pa tudi v dvoje ali sami, s knjigo ali glasbo.

Priloga: Stari toplar na Šmarčni živi nove zgodbe Tam, kjer Sava na vsej svoji skoraj tisočkilometrski poti od izvira do izliva v Donavo naredi največji rečni okljuk, leži vas Šemačina. Tako se je imenovala v času, ko je Primož Trubar služboval dober streljal stran preko Save, saj je “v Loki per Radočaju farmošter bil”. Odločno je bil proti gradnji cerkve na Šemačini in je pred 442 leti v svoji pridigi Proti zidavi cerkva zapisal: “Za tiga volo so mene hoteli ti farmani na Šemačini bíti, de sem od nih moral pobegniti.”

Jaka ga še kar »šraufa« »Tota korona pa je res brez bontona! Prišla je iz totega Wuhana in je celi svet ogrozila, jaz samo upam, da jo bo poletna vročina dokončno ubila, in nas folk pa končno iz bajt vun pustila. V resnici je korona peta kolona, ki te zvije, zašije, ti za ovratnik diha in tvoja pljuča prepiha. Korone, to je najvažnejše, še nihče videl ni, poznamo jo pa vsi! Korona gre rada v družbo, s svojo okužbo, In prav nobenih korona ne špara…« je pred nekaj tedni povedal Jaka Šraufciger na naši osrednji TV.

Trstenke, haloško ljudsko glasbilo

Ali skrbite za svojo gibčnost? Bo sploh prišel ta dan, ko rečemo: vse je narejeno, danes res ne vem česa bi se lotil? Vrt vas kliče, hiša kar kriči po pozornosti, vnuki pa pričakujejo, da boste njihov soigralec pri nogometu, košarki, kolesarjenju, pes vas žalostno gleda, ko želite malo skrajšati sprehod,... Bo naše telo res vse to zdržalo?

Poseben čar tega poletja

Devet mescev lepo, tri še lepše Poleg Babnega polja je planota Bloke s svojo višino od 700 do 800 metrov nadmorske višine drugi slovenski Tibet, kar naj bi pomenilo, da na njej hudo brije in je vse golo ter mrazilno. Še Bločani sami pravijo, da je pri njih devet mescev zima, tri mesece pa mraz. Nikar jim ne verjemite. Devet mescev je gori lepo, tri še lepše.

Po filmu še na čaj Ptujski mestni kino je leta 2017 slavil 120-letnico prve kinopredstave, samo leto zatem, ko sta brata Lumière v Parizu javnosti prvič predstavila film Prihod vlaka na postajo. Najstarejše še aktivno kino prizorišče v Sloveniji je še kako živahno. Med drugim že četrto leto prireja priljubljene Filmske čajanke za starejše, na katere je doslej prišlo več kot 1700 gledalcev.

Nadležni sršeni in mravlje Z dvigom temperature nastopi primeren čas za hiter razvoj različnih letečih in plazečih se insektov. Začele so se pojavljati ose, sršeni, azijski sršeni, ščurki, uši, mravlje, škorpijoni, pa še kaj bi se našlo. Letajo po zraku ali lezejo po tleh, po rastlinah, po pohištvu. Kako lahko zaščitimo sebe in bivalne prostore pred to nadlego?

 Kje lepše je kot doma?

Veselimo se srečanja z vami v Zadru Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti po pomladni preložitvi srečanja vsi že komaj čakamo, da se vidimo. Vse je pripravljeno, da se bomo v Zadru družili od nedelje 6. septembra, do srede, 9. septembra. Še vedno se lahko prijavite. Toplo vabljeni!

Združimo dve prijetni opravili

Na Štajersko

NA KNJIŽNI POLICI

Šale krožijo hitreje kot virus Slovenski etnografski muzej je med epidemijo zbiral šale na temo koronavirusa, ki na svojevrsten način pričajo o tem, kako se spopadamo s čisto posebnimi razmerami. Nekaj smo jih izbrali za vas.

Priloga: Libeliče – za vedno zapisane v zgodovino  Libeliče so skoraj neznana koroška vas, ujeta med reko Dravo, slovensko-avstrijsko mejo in Strojno, najviše ležečim naseljem. Naselje ob robu Libeliškega polja pod Libeliško goro v občini Dravograd se zadnja leta tudi turistično prebuja, ponašajo pa se z izjemnim narodno zavednim dejanjem, s katerim so se v preteklosti zapisali v zgodovino.

DRUŠTVENA DEJAVNOST

Ne gre brez volje, potrpljenja in srčnosti Ljubezen do lepega, domačega in do ročnih del je leta 2007 združila nekaj posameznic iz občine Rečica ob Savinji, ki so se ob podpori društva upokojencev povezale v sekcijo vezilje.

Kot da bi bili povsod odveč Slovenija je tretja najstarejša država v Evropi, saj se delež starejših, še posebej starejših od 80 let, hitro povečuje. A zdi se, da državi ni dosti mar, kako bo najstarejša generacija preživljala svojo starost. Strategije na papirju in posveti niso dovolj, treba je določiti prioritete v družbi, zagotoviti denar v proračunu in ukrepati takoj, če resnično želimo dobro starejšim državljanom, je prepričana Biserka Marolt Meden, predsednica Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost.

Pisma bralcev

Opojnost oblasti

NOVICE

Spodbujanje počitniških letovanj Slovenija ni edina država, kije uvedla turistične boneza omilitev posledic epidemije korona virusa. Tudi drugod z raznimi spodbudami vabijo domačine, da počitnice preživijo v svoji državi in s tem pomagajo pri oživljanju turizma.

Izzivi drugačnosti

Evropa po meri ljudi Verjetno se le malo ljudi iz držav Evropske unije identificira s pojmom državljan Evrope; za to je več vzrokov – odtujenost evropskih inštitucij in dejstvo, da se v pisani druščini držav med seboj ne poznamo, zato nas omejujejo predsodki in klišeji. Ob tem pa še delitve na velike in majhne države, na bogate in revne ... in dejstvo, da se ne sliši glasu navadnih ljudi. Tudi zato je nezainteresiranost za evropskih volitve tako nizka.

Kdaj lahko dobi nove čevlje?

Pri oskrbi so v ospredju ljudje V preteklih mesecih smo razgrnili pet bistvenih sestavin sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe. Ostala nam je šesta – upoštevanje celotnega človeka, to je njegovih potreb in zmožnosti v vseh razsežnostih.To je pogoj za kakovostno oskrbovanje kronično bolnih in onemoglih ljudi, to je pogoj za sproščeno in hvaležno sprejemanje potrebne pomoči od drugih.

Brezplačne vožnje za upokojence Medtem ko so upokojenci in invalidi pri javnih prevozih doslej lahko koristili popuste pod določenimi pogoji, imajo od 1. julija brezplačen medkrajevni javni promet.

 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media