Za varno in samostojno bivanje

Dobro počutje | jul. '20

Prhanje sede je bolj varno.

Delovni terapevti poskušamo z nasveti za prilagoditev bivalnega okolja ter svetovanjem pri izbiri medicinskih pripomočkov doseči samostojno izvajanje vsakdanjih aktivnosti uporabnikov, dvig kakovosti življenja v domačem okolju in odstraniti dejavnike za morebiten padec, ki lahko povzroči hude poškodbe in posledično odvisnost od tuje pomoči.

Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki promovira zdravje in dobro počutje prek vključenosti posameznika v aktivnosti, ki izboljšujejo njegovo zdravstveno stanje in telesne funkcije. Delovni terapevti iščemo bistvo življenja posameznikov, kaj jim je pomembno, kje imajo težave in kako jim lahko pomagamo, da živijo polno življenje. S celostnim pristopom, kreativnostjo in inovativnimi pristopi dosegamo samostojnost uporabnika. V Sloveniji je večina delovnih terapevtov zaposlena v različnih institucijah. Primanjkuje jih v lokalni skupnosti, vrtcih ali šolah in domačem okolju.

Delovni terapevti Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana sodelujemo tudi pri projektu Interreg CrossCare z naslovom Integriran pristop oskrbe starejših ljudi na domu. Zavod je vodilni partner projekta, sicer pa je javni zavod s področja socialnega varstva, ki izvaja socialno oskrbo in socialni servis ter razvija prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje. V času trajanja projekta ponuja brezplačne storitve delovne terapije, fizioterapije, zdravstvene nege in dietetike. Uporabniki so meščani in meščanke občine Ljubljana, ki so starejši od 65 let, osebe s statusom invalida in kronično bolni. Cilj projekta je omogočiti starostnikom ustrezno podporo, prilagojeno njihovim željam, potrebam ter zmožnostim, tako da ohranjajo ustrezno kakovost življenja in čim dlje ostajajo v domačem okolju.

Delovni terapevti opravljamo na uporabnikovem domu storitve glede na njegovo psihofizično stanje, njegova pričakovanja in postavljene cilje. Izvajamo začetno in končno vrednotenje stanja z delovnoterapevtskimi ocenjevalnimi instrumenti, pomagamo pri vzpostavljanju, izboljševanju ali ohranjanju telesnih funkcij, struktur in spretnosti (motoričnih, procesnih, komunikacijskih) ter ožjih in širših dnevnih aktivnosti. Med pomembnimi nalogami je svetovanje o možnostih in smislu prilagoditev bivalnega okolja za lažje in varnejše izvajanje dnevnih aktivnosti. Poleg spadajo tudi predstavitev, testiranje in svetovanje pri izbiri medicinskih pripomočkov, ki bi jih uporabnik potreboval, da bi postal čim samostojnejši in bi lažje opravljal vsakdanje aktivnosti. V obravnavo vključujemo tudi svojce ali bližnje, ki živijo skupaj z uporabniki ali zanje skrbijo.

Ob straniščni školjki namestimo držalo.

Prilagoditve bivalnega okolja so eno izmed glavnih področij delovanja delovnih terapevtov, ki spodbujamo samostojno in kakovostno življenje uporabnikov ter njihovih svojcev. Možnost za padec je pogojena z različnimi diagnozami, poškodbami in seveda s starostjo, saj nam z leti postopoma slabijo vid, sluh, spomin, psihofizična kondicija ter zaznavanje lastnih zmožnosti. Kot dokazujeta slovenska in tuja strokovna literatura, so dejavniki tveganja za nastanek padca najvišji prav v domačem okolju, in sicer zaradi vgrajenih ovir ali pohištva oziroma notranje opreme. Takšno okolje nam lahko predstavlja velike težave, saj ga obnavljamo predvsem v mladosti oziroma v času, ko nimamo težav, zato jim tudi ne posvečamo veliko pozornosti.

Z uvedbo manjših sprememb lahko pripomoremo k višji stopnji samostojnosti in varnejši izvedbi dnevnih aktivnosti. Te začnemo izvajati avtomatično že v mladosti in nismo pozorni na njihovo izvedbo, dokler se nam ne začnejo pojavljati težave. Prilagajanje bivalnega okolja za lažje izvajanje dnevnih aktivnosti, doseganje višje stopnje samostojnosti in preprečevanje padcev je smiselno že pred nastopom težav. Bolezen ali poškodba se namreč lahko pojavi nenadno in nepričakovano. Ko težave že nastanejo, pa je poseganje v domače okolje in izvajanje večjih prilagoditev bivalnega okolja stresno in lahko povzroči dodatne težave.

Najmanj varni kopalnica in kuhinja

Statistično je dokazano, da se največ padcev (kar 60 odstotkov) v domačem okolju zgodi v kopalnici in kuhinji.

Kopalnica je kot del bivalnega okolja namenjena izvajanju osebne higiene in sproščanju. Prva težava, ki se pojavi v kopalnici, je njena velikost in posledično razvrstitev elementov. Zaradi malo manevrskega prostora je težko dostopna ljudem z gibalnimi ovirami (tistim, ki za pomoč pri hoji uporabljajo pripomočke, na primer hoduljo, rolator ali invalidski voziček, starostnikom, ljudem po različnih bolezenskih stanjih ali poškodbah, zaradi katerih se težko gibajo). Veliko oviro predstavlja kopalna kad, saj so za vstopanje in izstopanje iz nje potrebni dobra koordinacija, vzdržljivost in ravnotežje. Priporočljiva je kabina za prhanje z vgrajeno kadjo, kjer nam ni treba premagovati višjih ovir za vstopanje in izstopanje. Ne glede na to, ali imamo v kopalnici kopalno kad ali kabino za prhanje, je smiselno namestiti nedrsečo podlogo pred kad in vanjo. Preproge in brisače, ki jih imamo nameščene pred kadjo, prav tako predstavljajo veliko tveganje za padec, zato je bolje, da jih imamo drugje. Prav tako je smiselno kopalnico opremiti z držali, ki jih pritrdimo diagonalno (približno pod kotom 45°). Največkrat je potreba po držalih pri kabini za prhanje, kopalni kadi ali straniščni školjki.

Kuhinja je namenjena pripravi obrokov in v njej preživimo veliko časa. Prvi dejavnik tveganja za padec predstavljajo preproge. Pri uporabi kuhinje je naša pozornost usmerjena v pripravo obrokov in ne na način našega pomikanja po prostoru. Smiselno jih je odstraniti, če odstranitev preproge ni mogoča, je priporočljivo, da jo pritrdimo na tla. Pri ureditvi kuhinjskih elementov je treba razmisliti o smiselnem zaporedju delovnih površin, da se izognemo odvečnemu pomikanju in prenašanju predmetov. Če podamo primer, bi si delovne površine smiselno sledile (od leve proti desni): omare za shranjevanje živil in hladilnik, kuhinjski pult za odlaganje in grobo pripravo, pomivalno korito z odcejalno površino, kuhinjski pult za fino obdelavo in pripravo za toplotno obdelavo, odstavna površina kuhinjskega pulta. Poleg tega je priporočljivo uporabljati kuhalno ploščo, s katere lahko lonec potegnemo, zato ni potrebe po dvigovanju in prenašanju. Pri prenovi kuhinje je priporočljivo namestiti več električnih vtičnic, kot mislimo, da jih potrebujemo, saj nam na trgu ponujajo veliko različnih električnih kuhinjskih aparatov. Izogibamo se globokih omaric, kjer se moramo sklanjati in globoko segati po posodi. V ta namen priporočamo uporabo podpultnih predalov s popolnim izvlekom, saj so predmeti tako preglednejši in lažje dosegljivi. Neprimerne so tudi omare, nameščene nad kuhinjskim pultom, kjer se moramo iztegniti ali celo stopiti na stol ali lestev.

Preproge odstranimo, saj ovirajo varno gibanje po prostoru.

Preproge je priporočljivo odstraniti tudi v drugih prostorih stanovanja oziroma celotnega doma ali jih pritrditi na tla. Izrednega pomena sta tudi osvetljava domačih prostorov, zlasti hodnikov in stopnišča, ter dostopanje do stikal za prižiganje in ugašanje luči. Stikala naj bodo na primerni višini z možnostjo prižiganja ali ugašanja luči iz različnih prostorov stanovanja.

Besedilo in fotografije:Matevž Globočnik, diplomirani delovni terapevt


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media