Odločitev za darovanje omogoča življenje

Dobro počutje | jul. '20

Pravica vsakogar je, da ima v primeru končne odpovedi organov in drugih bolezni dostop do zdravljenja s presaditvijo. Prav tako ima vsakdo pravico, da se opredeli glede posmrtnega darovanja organov in tkiv za namen zdravljenja. Za opredelitev niste nikoli prestari, tudi za darovanje tkiv po smrti ne. Primernost posameznega organa ali tkiv za darovanje se vedno presoja posamično. 

V Sloveniji več kot 85 odstotkov prebivalcev načelno podpira darovanje organov, v nacionalnem registru pa je le pol odstotka opredeljenih oseb. Iz prakse in raziskovalnih izsledkov vemo, da je pot od načelne podpore do dejanske opredelitve dolga zaradi več razlogov. Življenjska (pre)izkušnja, film, knjiga, informacija, spodbuda, bolezen ali smrt bližnjega nas lahko napeljejo do razmisleka ali pogovora o darovanju organov po smrti za namen zdravljenja. Pogosto pa slišimo: »Ah, saj sem že prestar/-a za darovanje, nima smisla, da se opredelim.« To nikakor ne drži. V nacionalni register opredeljenih oseb se lahko vpiše vsak, ki je starejši od 15 let. Zgornje starostne omejitve ni.

Z opredelitvijo izkažete podporo darovanju organov in pripravljenost na pomoč drugemu v stiski. Da pa je darovanje po smrti res izvedeno, morajo biti izpolnjeni številni medicinski kriteriji in zakonski pogoji. Neodvisna ekipa izkušenih strokovnjakov šele po potrjeni možganski smrti, pogovoru in soglasju svojcev za darovanje naredi oceno primernosti za darovanje.

V Centru za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana imajo pri zdravljenju odpovedi ledvic t. i. program starejši za starejše, kar pomeni, da ledvice starejših darovalcev presadijo prejemnikom podobne starosti (ki so v dobri psihofizični kondiciji, s socialno mrežo, dobro možnostjo preživetja idr.). Pomembno dejstvo je, da se pri oceni za darovanje ocenjuje biološka starost posameznega organa, in ne kronološka starost pokojne/-ga. Nekdo, ki je star 80 let, je lahko biološko precej mlajši. Za darovanje tkiv (presaditve roženic so najbolj pogoste) starostne omejitve ni, med organi pa se v višji starosti najpogosteje darujejo ledvice ali jetra.

Kdaj darovanje za namen zdravljenja ni mogoče?

Darovanje ni mogoče v primerih krvnih malignih bolezni, na primer levkemije, aktivnih rakavih obolenjih in neobvladanih okužb, kot je sepsa. Če pa je nekdo prebolel raka pred več kot petimi leti in je brez znakov poslabšanja ali ponovitve bolezni, je potencialno lahko darovalec.

Med oceno primernosti za darovanje zdravniki pregledajo vsa pretekla obolenja umrlega. Poleg pogovora s svojci z ustreznimi preiskavami preverijo akutne okužbe, aktivna rakava stanja in druge bolezni (hepatitisi, tuberkuloza in podobno), ki bi se s transplantacijo lahko prenesle na prejemnika. Ključno je, da zaščitijo prejemnika pred prenosom okužb.

Smernice za kakovost in varnost v donorski medicini, ki jih v zavodu Slovenija-transplant sooblikujemo z vsemi evropskimi državami, se posodabljajo vsaki dve leti. Kriteriji se nenehno dopolnjujejo in spreminjajo. Vsekakor pa se z napredkom t. i. biovigilance zmanjšujejo tveganja in možnosti prenosa okužb z darovalca na prejemnika.  

Opredelite se lahko za darovanje ali proti darovanju, svojo odločitev pa lahko tudi spremenite. S tem dejanjem lahko pomagate drugemu v hudi stiski, življenju podate še eno priložnost. O svoji odločitvi se pogovorite z bližnjimi.

Kako se opredelim glede darovanja? 

Obstajata dve poti. Hitro in enostavno se opredelite prek portala https://e-uprava.gov.si, pod kategorijo Sociala, zdravje, smrt; zavihek Zdravje. Za podpis potrebujete veljavno digitalno potrdilo.

Osebno pa se lahko oglasite na zavodu Slovenija-transplant (glavna stavba UKC Ljubljana, Zaloška 7, 1. nadstropje) ali na drugih mestih za opredelitev (enote Rdečega križa po Sloveniji, Zavod za transfuzijsko medicino, nekatere lekarne v Mariboru). S seboj obvezno prinesite osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja.

Več informacij o darovanju organov, seznam lokacij za opredelitev, odgovore na pogosta vprašanja, stališča verskih skupnosti in drugo najdete na spletni strani www.slovenija-transplant.si in Facebooku, kjer so objavljena pojasnila, izkušnje pacientov, novosti, dogodki ... 

Andrej Gadžijev, dr. med., dr. Jana Šimenc, dipl. etn. in kult. antrop.

Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv

Jana Šimenc


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media