Pogumni in drzni gorski vodniki

Zgodbe | jul. '20

»Zrasli v trentarskih strminah, ki so bile pesem njihovega življenja ...« se začne posvetilo na spominski plošči, vzidani v previsno skalo pod Alpinetumom Juliana v Trenti. Postavili so jo leta 1957 v spomin na znane trentarske vodnike iz konca 19. in začetka 20. stoletja: Jožeta Komaca - Pavra, Andreja Komaca - Mota, Antona Kravanja - Kopiščarja, Ivana Berginca - Štruklja, Antona Tožbarja - Špika očeta in Antona Tožbarja - Špika sina.

V zahtevnih naravnih razmerah so pilili svojo prožnost in ostrili čut za ravnotežje najprej kot pastirji, nato kot gozdarji in lovci. Za Trentarje je nekoč veljalo, da imajo prirojeno ljubezen do lova. O njih je dr. Julius Kugy, ki velja za očeta alpinizma v Julijskih Alpah, zapisal, da tako divjih izbruhov lovske strasti kot v Trenti ni videl nikjer. A z njimi je ravnal z vso potrebno spoštljivostjo, in to ne samo v gorah, tudi sicer. Znan je primer, ko je dva izmed njih (Andreja in Jožeta Komaca) v hotelu na Trbižu povabil za svojo mizo v prvem razredu in je očitajoče poglede in negodovanje sosednje gospode pogumno zavrnil, češ da je njegovo življenje v njunih rokah.