Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Dobro je vedeti | jul. '20

DELNA POKOJNINA ALI 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Bralec navaja, da bo sredi julija letos izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Ker je samostojni podjetnik, se še ne želi v celoti upokojiti, zanima pa ga, kaj je zanj ugodnejše, ali delna pokojnina ali uživanje 40 odstotkov starostne pokojnine.

Bralec se po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino lahko odloči ali za izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine, in sicer pod pogojem, da je še naprej vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, ali za delno pokojnino, pri čemer se lahko v obvezno zavarovanje vključi s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega.

Poleg zakonskih pogojev je za vsakega posameznega zavarovanca izbira odvisna od več dejavnikov, kot so višina njegove starostne pokojnine, od katere se odmerita omenjeni dajatvi, višina plače ali zavarovalna osnova, od katere samozaposleni plačuje prispevke, skupna dopolnjena pokojninska doba, datum in odmera predvidene starostne upokojitve, uveljavljanje ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa. Glede na to, da je bralec samozaposlena oseba, je zanj verjetno najugodnejša izbira uveljavitev delne pokojnine, vendar se mora odločiti, s kolikšnim številom ur zavarovalnega časa bi še ostal v obveznem zavarovanju. Od obsega vključitve v obvezno zavarovanje pa je odvisna tudi višina delne pokojnine, ki se odmeri od starostne pokojnine na dan njene uveljavitve, in sicer v odstotnem deležu, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa. Če bi se bralec zavaroval za 10 do 14 ur tedensko, bi delna pokojnina znašala 75 odstotkov starostne pokojnine. Če pa bi bralec začel opravljati dejavnost najmanj 4 ure dnevno, torej bi znašal njegov zavarovalni čas vsaj 20 ur tedensko, bi bil upravičen še do 20-odstotnega povečanja, odmerjenega od starostne pokojnine, torej skupaj 70 odstotkov starostne pokojnine. To povečanje bi se mu izplačevalo največ tri leta, po preteku obdobja treh let pa se prej navedeno povečanje delne pokojnine zmanjša tako, da znaša le polovico navedenega odstotka, torej bi delna pokojnina skupaj znašala 60 odstotkov starostne pokojnine. 

PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Bralka navaja, da je njen sin zaradi bolezni nezaposljiva oseba, kar je bilo ugotovljeno v posebnem postopku pri zavodu za zaposlovanje. Trenutno dobiva socialno podporo in varstveni dodatek, vendar razmišlja, da bi mu začela plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje. Star je 30 let in nima niti dneva pokojninske dobe, zato jo zanima, ali je to sploh smiselno. Boji se, da mogoče ne bo celo življenje upravičen do socialnovarstvenih dajatev, ki jih trenutno prejema.

Oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki je dopolnila 15 let in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje. Osnova za plačilo prispevkov za te zavarovance je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. 

S prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje, ki je po zakonu omogočena širšemu krogu oseb brez posebnih pogojev, si zavarovanec zagotavlja pravice iz obveznega zavarovanja. To so pravice do pokojnin, pravice iz invalidskega zavarovanja ter še pravici do dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka. Zavarovanec si torej tudi s prostovoljnim vstopom v obvezno zavarovanje lahko zagotovi vse pravice iz obveznega zavarovanja, je pa dejstvo, da se to zavarovanje ne šteje kot pokojninska doba brez dokupa, razen za osebe, ki so prostovoljno zavarovane na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Razlikovanje med pokojninsko dobo brez dokupa in pokojninsko dobo se odraža le pri uveljavitvi pokojnine pri določeni starosti in posledično pri njeni odmeri.

 S prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje je dana možnost, da si na primer tudi nezaposlene osebe zagotovijo pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ne vključujejo le pravice do pokojnine, temveč tudi druge pravice za primer invalidnosti ali smrti. Če bi se bralka odločila, da sinu plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bi mu na ta način omogočila enak položaj, kot če bi bil vključen v obvezno zavarovanje, na primer iz delovnega razmerja, razlika po zdaj veljavni zakonodaji bi bila le pri uveljavljanju predčasne pokojnine in starostne pokojnine. S plačevanjem prispevkov za prostovoljno obvezno zavarovanje bi tako njen sin pridobil še dodatno socialno varnost.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v v četrtek, 9. julija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.

Milena Paulini


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media