Znani valorizacijski količniki

Dobro je vedeti | jul. '20

V prejšnji številki smo pisali o tem, da zavod še ne more do zdaj upokojenim v letošnjem letu izdati dokončnih odločb o pripadajočih pokojninah. Še vedno namreč niso bili znani valorizacijski količniki, ki omogočajo njihov izračun. Z njihovo objavo v Uradnem listu RS, št. 78/20, z dne 29. maja 2020 pa je bila formalna podlaga tudi za to izpolnjena. Tako bo zavod lahko začasne odločbe po uradni dolžnosti nadomestil z dokončnimi, potem ko bo letos veljavne valorizacijske količnike vključil v ustrezne računalniške programe.

Letošnji valorizacijski količniki znašajo:

Po ZPIZ-2 višina valorizacijskih količnikov temelji na spremembah na ravni povprečnih mesečnih plač na zaposleno osebo, izplačanih za posamezno koledarsko leto v državi. Pri njihovem izračunu se upoštevajo praviloma njihova mesečna povprečja od leta 1970 naprej, izjemoma pa tudi pred tem letom. Ti valorizacijski količniki pa so namenjeni izključno izračunu pokojnin zavarovancev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi po prejšnjih predpisih. Zato nabor objavljenih valorizacijskih količnikov obsega tudi koledarska leta od vključno leta 1965 naprej.

Čemu služijo valorizacijski količniki

Z valorizacijskimi količniki zagotavljamo medsebojno primerljivost mesečnih povprečij osnov (plač in/ali zavarovalnih osnov posameznih zavarovancev), ki služijo izračunu pokojninske osnove, od katere upravičencu odmerimo pripadajočo pokojnino. Brez njih to nikakor ne bi bilo mogoče. Dejstvo je, da so inflacija ter spremembe vrste plačilnih sredstev (dinarji, tolarji, evri) namreč vplivale na medsebojno povsem neprimerljive zneske mesečnih povprečij osnov iz preteklih let z njihovo višino v koledarskem letu pred upokojitvijo.

Valorizacijski količniki temeljijo na gibanjih povprečnih mesečnih plač, izplačanih na zaposleno osebo za posamezno koledarsko leto. Zaradi tega bi bila v idealnem primeru, če bi se tudi višina posameznikovih povprečnih mesečnih plač in/ali zavarovalnih osnov letno spreminjala v enaki višini, njihova preračunana višina z valorizacijskimi količniki, določenimi za posamezno koledarsko leto, enaka višini v koledarskem letu pred upokojitvijo. Takih primerov seveda v praksi ni. Preračunana mesečna povprečja se dejansko med seboj bolj ali manj razlikujejo.

Pokojninska osnova

Kot vam je verjetno znano, tvori po ZPIZ-2 pokojninsko osnovo (od katere zavod nato odmeri pokojnino) mesečno povprečje osnov iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od vključno 1. januarja 1970 naprej. Glede na časovno tako oddaljeno koledarsko leto in dolžino predpisanega obdobja za izračun pokojninske osnove jih je seveda mogoče izračunati več. Zavod mora v upokojitvenem postopku po uradni dolžnosti izračunati vse in ugotoviti, katera od njih je za zavarovanca najugodnejša, ter mu od te osnove odmeriti pokojnino. Zavarovanec, pri katerem je mogoče za izračun pokojninskih osnov upoštevati vsa koledarska leta, iz katerih se upošteva mesečno povprečje osnov, ima letos tako na voljo kar 27 različnih pokojninskih osnov. Prvo tvori obdobje od 1970 do 1993, zadnje pa od 1996 do 2019.

Zavod izračuna razpoložljive pokojninske osnove tako, da mesečna povprečja osnov iz razpoložljivih koledarskih let, preračunana v neto vrednost, pomnoži z valorizacijskimi količniki, določenimi za posamezna leta, in seštevke zaporednih let, zahtevanih za izračun pokojninske osnove, deli s številom let, ki jo tvorijo, torej praviloma 24.

ZPIZ-2 je ohranil že pred njim veljavni neto sistem izračunavanja pokojninskih osnov in pokojnin. Zaradi tega zavod v upokojitvenem postopku predhodno izračuna najprej neto vrednost mesečnih povprečij osnov, razpoložljivih za posamezna koledarska leta, pri čemer upošteva višino povprečne stopnje davkov in prispevkov za to koledarsko leto. Takšen preračun je potreben za vsa koledarska leta od 1991 naprej. Za leta pred tem pa upošteva razpoložljive dejanske neto zneske. Lani je povprečna stopnja davkov in prispevkov znašala 35,37 odstotka.

Pri izračunu pokojninske osnove sme zavod upoštevati le mesečna povprečja osnov iz koledarskih let, v katerih so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki, zavarovanec pa je dopolnil tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če so na voljo mesečna povprečja osnov, od katerih so bili prispevki plačani za krajša obdobja, če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali pa če podatkov o mesečnih povprečjih osnov iz določenega koledarskega leta ni mogoče pridobiti, mora zavod tako leto ali leta (če jih je več) preskočiti. Tak preskok nima za posledico skrajšanja predpisanega obdobja, iz katerega zavod upošteva mesečna povprečja osnov, temveč mora to koledarsko leto ali leta nadomestiti z mesečnim povprečjem osnov iz prvega naslednjega ali naslednjih koledarskih let, ki so na razpolago. Predpisane dolžine obdobja za izračun pokojninske osnove tako ni mogoče spreminjati. V takem primeru se zavarovancu zmanjša izbor možnega števila pokojninskih osnov.

Pokojninska osnova, izračunana z upoštevanjem krajšega obdobja kot 24 let, je izjemoma dopustna le, če so za zavarovanca razpoložljivi podatki o mesečnem povprečju osnov za krajše obdobje. Opozoriti pa velja tudi na to, da mesečnega povprečja osnov iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, pri izračunu pokojninske osnove praviloma ni mogoče upoštevati.

Pokojninska osnova po prejšnjih predpisih

Valorizacijske količnike, določene za koledarska leta pred letom 1970, bo zavod (kot smo že omenili) uporabil za izračun pokojninskih osnov zavarovancev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne le po ZPIZ-2, ampak tudi po ZPIZ-1. Po tem zakonu je bilo pri izračunu pokojninske osnove dopustno upoštevati tudi mesečna povprečja osnov iz koledarskih let pred letom 1970, vendar le, če te po tem letu niso bile razpoložljive.

ZPIZ-2 omogoča osebam, ki so do njegove uveljavitve izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 (ne pa tudi do drugih pokojnin) in zahtevka za upokojitev še niso vložile, pridobitev te pravice po pogojih, določenih v navedenem zakonu. V teh primerih zavod pri priznanju in odmeri starostnih pokojnin upošteva podatke, zahtevane v tem zakonu, razpoložljive do dneva uveljavitve pravice oziroma do dneva prenehanja zavarovanja. Možne pokojninske osnove bo izračunal z upoštevanjem mesečnih povprečij osnov iz najugodnejših zaporednih 18 let zavarovanja. Najugodnejšo pokojninsko osnovo, od katere bo odmeril pripadajočo starostno pokojnino, pa bo v skladu z ZPIZ-2 preračunal s količnikom 0,732. To je nujno zato, ker pokojninske osnove, izračunane z valorizacijskimi količniki, določenimi po ZPIZ-2, bistveno presegajo raven, kakršno bi dosegale, če bi bile izračunane z valorizacijskimi količniki, izračunanimi po prejšnjem zakonu. Še višjo raven pa bi dosegale tudi od njih odmerjene starostne pokojnine za dopolnjeno pokojninsko dobo, ovrednoteno po ZPIZ-1, ki je bilo ugodnejše. Brez preračuna pokojninskih osnov z navedenim količnikom bi zneski tako določenih starostnih pokojnin znatno odstopali od pokojnin, odmerjenih ne le po določbah prejšnjega, ampak tudi po določbah veljavnega zakona. Preračun pa zagotavlja njihovo relativno primerljivost s pokojninami, uveljavljenimi v času veljavnosti ZPIZ-1.

Odmera pokojnin

Zavod določi višino pripadajoče pokojnine tako, da jo odmeri od najugodnejše pokojninske osnove v določenem odstotku. Pri odmeri starostne pokojnine je višina odstotka odvisna od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Odstotek za odmero je tem višji, čim daljšo pokojninsko dobo je dopolnil zavarovanec. Znesek te pokojnine pa lahko dodatno zvišujejo tudi zakonsko določene spodbude, do katerih je zavarovanec upravičen, če uveljavitev te pravice odloži na čas po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev.

Za moške je bila lestvica za odmero starostne pokojnine z ZPIZ-2G, ki velja od 1. januarja 2020, spremenjena. Na novo določena višina odstotkov za njeno odmero je višja in se postopno prilagaja višini, veljavni za ženske. Prehod traja od leta 2020 do leta 2024. V tem času bodo veljali vsako leto drugačni in od predhodnega leta višji odstotki za odmero starostnih pokojnin moških. Od leta 2025 pa bo za oba spola veljala enotna lestvica.

Višino predčasnih starostnih pokojnin poleg dopolnjene pokojninske dobe pogojuje tudi starost, dopolnjena na dan uveljavitve te pokojnin. Višina invalidskih pokojnin je odvisna od vzroka za nastanek invalidnosti. Če je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, dolžina pokojninske dobe ni pomembna, če pa je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, pa na njeno višino poleg dopolnjene pokojninske dobe vpliva tudi starost, dopolnjena na dan nastanka invalidnosti.

Pri odmeri pokojnin od zneska najugodnejše pokojninske osnove mora zavod paziti na to, ali za zavarovanca ne bi bila ugodnejša njena odmera od najnižje pokojninske osnove. In obratno – ali pokojnina ne presega zneska, ki bi ga prejel, če bi bila odmerjena od najvišje pokojninske osnove. O njihovi višini smo podrobno pisali v prejšnji številki glasila.

Letošnja višina valorizacijskih količnikov

Valorizacijski količniki, ki veljajo letos, so od lani veljavnih višji za 3,7 odstotka. Tolikšna razlika pa še ni jamstvo, da bodo tudi vse pokojnine, uveljavljene v letošnjem letu, višje, kot bi bile, če bi se upravičenci odločili (če so seveda že tedaj izpolnjevali pogoje) za upokojitev lani. Dejstvo je, da so bile do konca preteklega leta uveljavljene pokojnine kar dvakrat usklajene. Na tej podlagi so se zvišale za 4,2 odstotka, kar v razmerju do letošnjih pokojnin predstavlja načeloma pozitivno razliko v višini 0,48 odstotka. Navedena razlika pa ne pomeni tudi za toliko odstotkov nižje ravni vseh pokojnin, uveljavljenih v letošnjem letu. Pri pokojninah moških jo bodo namreč v celoti izničili učinki spremenjene lestvice za odmero starostnih (in posledično tudi predčasnih in invalidskih) pokojnin. Pri obojih, ženskah in moških, pa jo bo lahko omilila ali odpravila možnost podaljšanja obdobja zavarovanja, kar vpliva na višje odstotke za odmero pokojnin, in ne nazadnje pridobitev stimulacij zaradi odlaganja uveljavitve starostne pokojnine. Dejansko nižjih pokojnin bo relativno malo.

Jože Kuhelj