Vesti iz Zdus

Dobro je vedeti | jul. '20

Pomanjkljivi evropski sistemi dolgotrajne oskrbe

Visoka smrtnost zaradi koronavirusne bolezni v domovih za starejše osebe se pojavlja v večini evropskih držav, le da so deleži umrlih tam nižji kot v Sloveniji. Zdus in druge organizacije si krčevito prizadevajo, da bi prišli do zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe in s tem kakovostne obravnave in dostopnosti ustrezne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo. Koronakriza je razgalila bedo delovanja teh sistemov tudi tam, kjer smo verjeli, da so stvari dobro urejene.

Povzemamo podatke poročila Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni po deležu umrlih iz institucionalnega varstva glede na skupno število smrti: Belgija 51 odstotkov, Francija 66 odstotkov, Nemčija 37 odstotkov, Norveška 61 odstotkov, Španija 66 odstotkov, Švedska 50 odstotkov, Velika Britanija od 24 do 43 odstotkov, razlike so po lokalnih regijah.

Pred sedanjo pandemijo večina evropskih držav ni imela vzpostavljenih sistemov nadzora nad institucijami dolgotrajne oskrbe ali nege, da bi lahko dosledno spremljala bolezni dihal in pravočasno poročala na lokalni ali nacionalni ravni o stanju in potrebnih intervencijah. Šele v zadnjih tednih epidemije so bili nadzorni sistemi posodobljeni in vključujejo tudi ustanove domske oskrbe.

Ugotovitev je ilustracija razširjenega staromrzništva – odrivanja starejšega prebivalstva iz javne pozornosti, ki je ugnezdeno v različnih upravnih sistemih po vsej Evropi. Ob tem je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović povedala, da bi se morali na dogajanje v domovih takoj odzvati in sprožiti tako sistemske reforme kot reforme politike, da bi odpravili številne neuspehe evropskih sistemov pri dolgotrajni oskrbi.

Zaskrbljeni tudi v AGE

Tudi AGE platform Europe, evropska zveza organizacij starejših in za starejše – 50+, je izrazila zaskrbljenost zaradi števila smrti stanovalcev domov za starejše in negovalnih domov, ki po njihovih ocenah predstavljajo približno polovico vseh smrti v Evropi zaradi bolezni covid-19. Ocenjujejo pa, da je to tudi odraz dolgotrajnih in sistemskih napak v sistemih dolgotrajne oskrbe – od težkih delovnih pogojev, ciljev nekaterih družb po ustvarjanja dobička do prekomernega zanašanja na domove v nasprotju z oskrbo v skupnosti – na domu.

AGE že dolgo poziva k spremembam evropskih sistemov dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da bi se morali usmeriti v kakovostne in celovite storitve, prilagojene posameznikom, da bi zaščitili njihove pravice in zagotovili dostojanstvo v starosti. Ustaviti je treba podcenjevanje skrbi za starejše in odpraviti velike primanjkljaje na tem področju, so prepričani. Države morajo izvesti reforme svojih sistemov dolgotrajne oskrbe in zagotoviti, da se taka tragedija, kakršni smo priča zdaj, ne bo več ponovila, k čemur naj bi pripomogla naslednja priporočila:

- Brez odlašanja je treba izvajati 18. načelo Evropskega stebra socialnih pravic, ki govori o pravici do dolgotrajne oskrbe. Ta vključuje izboljšan dostop do kakovostnih storitev na domu, izboljšanje delovnih pogojev pri opravljanju socialnih storitev ter podporo neformalnim negovalcem.

- Čim prej uveljaviti nadzorne sisteme.

- Uvesti mehanizme spremljanja dolgotrajne oskrbe, ki temeljijo na kazalnikih in ciljih kakovosti.

- Opredeliti skupna stališča o dostopnosti, cenovni dosegljivosti in kakovosti dolgotrajne oskrbe v Zeleni knjigi EU o staranju, ki je v pripravi.

- V proračunih držav zagotoviti dovolj sredstev za naložbe in inovacije, povezane z oskrbo.

Spoprijeti se moramo z dolgoročnimi posledicami covida-19 s posebnimi ukrepi za boljšo zaščito pravic in dostojanstva starejših, ki potrebujejo oskrbo in pomoč. Pri AGE še poudarjajo, da ima Evropska unija pomembno vlogo spodbujanja in podpiranja držav članic pri razvoju ustreznih sistemov dolgotrajne oskrbe. V proračunih za obdobje od 2021 do 2027 pa morajo biti sredstva, namenjena sofinanciranju ukrepov za izboljšanje dolgotrajne oskrbe v državah članicah.

Zdus dejavno sodeluje v več mednarodnih združenjih za pravice starejših, poleg platforme AGE še v Euragu pa tudi pri pobudi ADA (AGE Demand Action), pri podpori mednarodni konvenciji o zaščiti pravic starejših, ki jo vodi mednarodna mreža Help Age International, ter v OEWGA – Odprti delovni skupini za staranje Združenih narodov, ki se ukvarja s preprečevanjem kršenja pravic starejših oseb.

Jožica Puhar, podpredsednica Zdusa

Inovativni pri povezanosti in preprečevanju osamljenosti

Prostovoljci programa Starejši za starejše smo v času epidemije koronavirusne bolezni dokazali, da lahko uporabniki računajo na nas. Bili pa smo postavljeni pred izziv, kako izvajati program, saj tako uporabniki kot prostovoljci spadamo v skupino starejših, ki naj bi ostali doma.

Prostovoljke in prostovoljci smo v letu 2019 pri 57.557 vključenih uporabnikih opravili 115.200 obiskov in organizirali 76.270 različnih pomoči in storitev, podobno smo načrtovali tudi v letu 2020. Zavedali smo se, da imamo le mi v programu podatke o tistih, ki živijo sami, in tistih, ki potrebujejo pomoč. In takih je kar 21.000. Zato so se društveni koordinatorji nemudoma povezali z občinskimi štabi civilne zaščite, nekateri med njimi so bili celo vključeni v štabe, in jim posredovali potrebne podatke in informacije za oskrbo uporabnikov.

Iskali smo poti do uporabnikov, da nadomestimo obiske, saj skoraj četrtina vključenih izraža občutke osamljenosti in skoraj 40 odstotkov organiziranih pomoči predstavlja druženje in spremstvo. Zavedali smo se, da bodo občutki osamljenosti in izoliranosti v času karantene še posebej izraženi. Strnili smo vso verigo izvajalcev od vodstva programa, pokrajinskih in društvenih koordinatorjev ter prostovoljcev in se povezali z uporabniki s pomočjo informacijske tehnologije. Prostovoljci društev so uporabnike v telefonskih pogovorih spodbujali, jih informirali in seznanjali z možnostmi uporabe tehničnih pripomočkov za vzpostavljanje različnih oblik komunikacije. Pokrajinski in društveni koordinatorji so poleg medsebojne komunikacije in podpore prostovoljcem skrbeli še za spremljanje in evidentiranje izvajanja programa.

Prostovoljci programa so od 30. marca do 15. maja 2020 za preprečevanje osamljenosti in socialne izključenosti opravili kar 24.900 telefonskih pogovorov in poslali 4.670 SMS-sporočil. V Posavju in DU Velenju so organizirali pogovore med skupinami v aplikaciji Viber, prek aplikacije ZOOM pa so izvedli delavnice. Nekaj pogovorov so opravili tudi po Skypu, povezani pa so bili tudi po elektronski pošti, Facebooku, YouTubu.

Pri izvajanju programa so se društva s svojimi prostovoljci povezala z občinskimi organizacijami Rdečega križa, Karitasa, civilne zaščite, Lions klubi, v Velenju in Zagorju pa so se povezali z mladimi iz Mladinskega centra. Društva iz Savinjske doline, Posavja, Zgornjega Podravja 2, Celjskega, Dolenjskega in Bele krajine, Šaleške z DU Velenje, Pomurja, Spodnjega Podravja in Ljubljane 2 so s 163 prostovoljci skrbela za delitev donirane hrane, ki jo je prejelo 1.465 oseb.

Koordinatorji in prostovoljci so ob upoštevanju navodil lastne zaščite in zaščite uporabnikov opravili 1220 obiskov do vrat, dostavili 1875 paketov, opravljali bančne storitve, nakupe v trgovinah in lekarnah, nabavili sadike, urejali nujne opravke s centri za socialno delo in patronažno službo. Ni manjkalo tudi daril lastnih izdelkov, peciva, kruha, testenin in medu.

Ob pomanjkanju zaščitne opreme so se prostovoljke Notranjske, Posavja, Gorenjske, Spodnjega Podravja, Celjskega, Savinjske doline, Zasavja, obeh primorskih pokrajin in Šaleške PZDU lotile izdelave mask. Izdelale so zavidljivo količino 14.800 kosov, ki so jih poklonile uporabnikom, prostovoljcem, občanom, nekaj pa tudi civilni zaščiti.

Rožca Šonc

Spoštljiva in poštena obravnava

Eurag, najstarejša evropska organizacija civilne družbe za starejše, s članstvom v 30 državah poziva medije, naj javnost o starejših obveščajo na pošten, spoštljiv in nediskriminatoren način.

Poudarili so najpogostejše sporne trditve:

- Starejše osebe v javnosti večinoma predstavljajo in obravnavajo kot homogeno skupino »slabih, nemočnih in pozabljivih« ljudi. Res pa je, da so vsaj tako različni kot pripadniki mlajših starostnih skupin in večina jih ima izjemne zmogljivosti in potenciale.

- Starejše osebe veljajo predvsem za neaktivne upokojence, ki želijo le uživati v življenju in se ne zanimajo za nove stvari. Res pa je, da jih večina podpira svojo družino, sodeluje v združenjih, ustvarja mreže ... in uspešno uporablja sodobne tehnologije.

- Starejše osebe so pogosto diskriminirane s pretvarjanjem, da so breme za družbo, za ekonomski in zdravstveni sistem itd. Res pa je, da so vsi na neki način zgradili današnjo napredno in premožno družbo in celo še naprej močno prispevali k njej kot potrošniki, umetniki, raziskovalci itd.

J. P.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media