Obredna pipa miru iz 19. stoletja
ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV
Misijonar Friderik Baraga je Deželnemu muzeju za Kranjsko v Ljubljani leta 1837 podaril okoli petdeset različnih predmetov ljudstev Očipve in Otava z območja Velikih jezer v Severni Ameriki. Posebno mesto pripada veliki obredni pipi, ki spada med najstarejše in redko ohranjene primerke na svetu. Obredno sveto pipo ali pipo miru poznamo tudi pod imenom kalumet. Očipvejci so ji rekli opwagan. Star slovenski izraz pa je bil »mirna fajfa«.
Letos mineva 190 let, odkar se je Baraga iz rodne dežele Kranjske odpravil na prostrana območja Polnočne Amerike, kot se je takrat po slovensko imenovala Severna Amerika. Po dveh vmesnih misijonskih postajah je leta 1835 prišel v kraj La Pointe v zahodnem delu Gornjega jezera, kjer so živeli Očipvejci. Domačini so se pretežno ukvarjali z ribolovom in pridobivanjem javorovega sladkorja. Baraga se je kmalu ob prihodu lotil gradnje cerkve, ki jo je blagoslovil v čast sv. Jožefu.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Za izboljšanje družinskih odnosov ni nikoli prepozno
Danica Vidmar je bila ob srečanju z žal že pokojnim danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom sredi svoje uspešne menedžerske poti, zaposlena v multinacionalki. Prelomno srečanje je pomenilo začetek iskanja poti do ljubečih odnosov s hčerama, ki ta bili že samostojni. Svojo življenjsko zgodbo, obogateno s spoznanji o otroštvu, partnerstvu, materinstvu in starostarševstvu je popisala v knjigi Deklice brez gnezda.Ne odlašajte s pregledom dojk
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji jih zadnja leta zboli že nekaj nad 1500 na leto, malo več kot štiri na dan, okoli 400 na leto jih zaradi njega umre. Število na novo zbolelih za rakom dojk še vedno raste.Zeleno za več veselja in zdravja
Danes nihče ne dvomi več, da barve odločilno vplivajo na naše duševno počutje in ravnanje. Zelena barva travnikov in narave nas pomirja, vnaša svežino in hkrati napoveduje novo rast. Zeleno lahko naberemo, samo skloniti se moramo do zemlje, iz katere spomladi poganjajo številne mlade zelene rastline.V mladih brezah tiha pomlad,
v mladih brezah gnezdijo sanje –
za vse tiste velike in male,
ki še verjejo vanje. Ivan Minatti
Prišla je po tiho in s prvimi močnejšimi sončnimi žarki ozelenila travnike in grmovje odela v pisan pajčolan. Pomlad nas vsako leto spomni, da je življenje nekaj najlepšega in pravi čudež. V mladih brezah gnezdijo sanje, je zapisal priljubljeni pesnik Ivan Minatti. Če verjamemo vanje, se nam lahko izpolnijo, prav gotovo pa je z njimi življenje lepše.
-
Fotogalerije
Razigrano, pisano in veselo
29. september 2023Starejši niso breme družbe
28. september 2023Nova predsednica Zdusa je postala Zdenka Jan
19. junij 2023 Po dveh mandatih vodenja...Ko se prijatelji spet srečajo …
2. junij 2023 Spomini z jesenskega srečanja...Pokazali so bogastvo ustvarjanja po društvih
26. maj 2023 Včeraj so se na Gospodarskem... 
-
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več » -
Zdus za vsaj 7,1-odstotno uskladitev pokojnin
Novosti pri pridobitvi pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Tudi virtualna vadba s Šolo zdravja
Danes izplačane pokojnine so za 4,5 odstotka višje
Pevska delavnica s skupino Cintare
Obiščite čarobno podzemlje s svetilkami
Novomeški policisti starejše obdarili s senzorskimi svetilkami
© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media