Kultura na kratko

Prosti čas | sep. '20

RAZSTAVE

Slovenska majolika

Vsi poznamo ročke za vino – majolike, naj so izdelki ljudskih lončarjev ali tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka petdesetih let preteklega stoletja do konca svojega obstoja leta 2008. Poslikane so bile z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za obletnice. Mnoge nove motive so tej tradicionalni obliki dodali v ljubljanski tovarni Dekor. Ročka za vino je dobila ime po keramični tehniki majolika, ki je poimenovana po španskem otoku Majorka. Kdo in kje so jo izpopolnili, pa izveste na razstavi izbranih primerkov majolike v Narodnem muzeju Metelkova – do 31. oktobra.

Sodelovanje etnografskih muzejev iz Ljubljane in Zagreba

V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), kjer gostuje zagrebški muzej z zbirko igrač zagrebške tovarne Biserka in posameznih izdelovalcev iz Hrvaškega Zagorja, ki so vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, boste obudili marsikateri spomin na igrače svojega otroštva. Ročno izdelani konjički, ptički na palici, ki frfotajo s krilci, lepo okrašeni vlakci, piščalke, liki iz filmov Walta Disneyja – od zajčkov, palčkov, bambijev do Jake Racmana in Mikija Miške – nas popeljejo v nežna leta. Jeseni pa bo naš SEM gostoval v Zagrebu z razstavo Kjer so čebele doma.

Za domovino z rockom naprej!

Rock ni le glasbena zvrst, ampak tudi kulturno-popularni fenomen, ki je v sedemdesetih letih svojega obstoja s svojim množičnim vplivom premikal meje, osvobajal ljudi kulturnih in socialnih spon, zato je pomemben del glasbene dediščine, še danes eden najvplivnejših izrazov človeške ustvarjalnosti, druženja, zabave in upora. Svoj prostor je našel tudi na razstavi Muzeja novejše zgodovine Celje, ob kateri so se Celjani povezali z Rok muzejem iz Srbije, saj so glasbeniki iz nekdanje Jugoslavije vplivali drug na drugega. Razstavljene so plošče, kasete, glasbila, koncertna oblačila, osebni predmeti glasbenikov. Gradivo je razdeljeno na štiri odre (mali, veliki, politični oder in zaodrje). Na ogled sta še dva filma (prvi o rokerskih časih Nece Falk in drugi, v katerem Z. Predin, P. Lovšin, G. Tomc, T. Furlanič, A. Rupel in A. Klinar govorijo o vplivu slovenske rokovske glasbe. Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog z besedili različnih avtorjev o raziskovanju popularne glasbe. Na ogled do 15. novembra.

Doprsni kip Janeza Stanovnika

V spomin »očetu naroda«, kot so rekli Janezu Stanovniku, partizanu, častnemu občanu Ljubljane (leta 2010), ki je umrl januarja letos, so na pobudo Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, katere dolgoletni predsednik je bil, postavili doprsni kip. Stoji v Valvasorjevem parku v Ljubljani pri grobnici narodnih herojev, ob spomeniku dr. Francetu Bučarju in Stanetu Kavčiču. Izdelal ga je akademski kipar Metod Frlic.

GLEDALIŠČE

Gledališki abonmaji zastavljeni drugače

V anketi, ki so jo izvedli v ljubljanski Drami, je skoraj 90 odstotkov obiskovalcev povedalo, da bi obiskali gledališče v sezoni 2020/21. To jih je opogumilo, čeprav se bo ta sezona zelo razlikovala od tega, kar je bilo do zdaj. Po pojasnilih Igorja Samoborja, ravnatelja ljubljanske Drame, so prisiljeni zagotoviti varno delo za igralski ansambel in oblikovati protokol za zagotavljanje varnih razmer za obiskovalce. V veliki dvorani bo mogoče sprejeti največ 150 obiskovalcev, v mali dvorani pa največ 35. Zato so se odločili za štiri premiere in eno predstavo po izbiri. Pri načrtovanju abonmajskih ponovitev bodo opustili natančno določen dan v tednu, abonmaje so le oštevilčili. Še vedno pa si bo mogoče zagotoviti stalni sedež. Vpis abonmajev se bo začel predvidoma septembra. Prva premiera bo drama frankofonskega dramatika Wajdija Mouawada Požigi, pričara portret človeka, ki hoče vplivati na svet, mu dati identiteto, da bi se tudi sam našel kot posameznik.

V Mestnem gledališču ljubljanskem so abonmaji že 40-odstotno zasedeni, kolikor dopuščajo razmere (če upoštevajo razdaljo 1,5 metra). Nekaj mest so zajezili, da bo mogoč še septembrski vpis. Prva premiera bo krstna uprizoritev Turandot (avtorja Jera Ivanc, Laren Polič Zdravič, režija Jana Menger), glasbena igra z elementi pravljice, tragedije, komedije o ljubezni, časti, izdajstvu, pohlepu in spraševanju, kaj pomeni biti človek.

V Slovenskem mladinskem gledališču so se že pred epidemijo odločili za preobrazbo abonmajskega sistema. Ta poteza se je povezala tudi z duhom nove sezone, ki so jo poimenovali Sezona skupnosti. Nekdanje abonente in nove obiskovalce vabijo, da postanejo člani skupnosti Klub Mladinsko. Člani bodo lahko zakupili določeno število vstopnic in jih uporabili za katero koli predstavo, sami bodo izbrali datum in s seboj povabili kogar koli, ker bodo vstopnice prenosljive. Od dosedanjih abonmajev pa bodo ohranili abonma Gledališče ob petih, ki ga opravljajo skupaj s Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje. V njem bodo ponudili štiri predstave, odigrane med tednom, sledil pa bo pogovor z ustvarjalci.

V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bodo vse predstave nove sezone, poimenovane Časovne esence – Čudovita faza 2, odigrali na odru Velike dvorane, sedeži pa razporejeni v skladu s predpisi. Zaživele bodo »moderne in večne zgodbe, ki se gibljejo med vsakdanom in idealom, več predstav pa bo v središče postavilo ženske like, zgodbe o ženski moči«. Sezono bo odprla nova koprodukcija primorskih gledališč Stoletje mjuzikla, glasbeno-gledališka koprodukcija češkega avtorja in režiserja Stanislava Moše, ki predstavlja in povezuje prepoznavne odlomke iz muzikalov, ki jih bo povezoval pripovedovalec, obenem tudi dirigent.

GLASBA

Prenova abonmajske sheme v Slovenski filharmoniji

Sezono 2020/21 so uokvirili v šest abonmajskih sklopov, od katerih bodo trije v matični hiši, trije pa v Cankarjevem domu. Modri in Oranžni abonma so spremenili v tri sklope, in sicer: abonma Filharmonični klasični koncerti, abonma Same mogočne skladbe in abonma Sodobne orkestrske skladbe, v okviru katerega bomo poslušali redko izvajane kultne skladbe skladateljev Edgarda Vareseja, Luigija Nona, Bernda A. Zimmermanna, Johna Adamsa in Arva Pärta. Prvič pa v Ljubljani tudi znamenito simfonijo Olivierja Messiaena Turangalila. »Da bi bil vstop v magični svet glasbe našega časa za vse nepozabna izkušnja, bodo v sobotnih dopoldnevih pred sredinimi koncerti tega abonmaja pripravili Sobotne izobraževalne matineje, kjer bodo s pomočjo moderatorjev odstrli tančice in omogočili vpogled v srž mojstrovin glasbe našega časa,« je zapisal vršilec dolžnosti direktorja SF Matej Šarc. V matični hiši bodo izvedli Vokalno-inštrumentalni program, novost pa bo Družinski abonma, ki bo ponudil šest glasbenih dogodkov za mlade od šestega leta naprej z ustrezno razlago.

Spominski center tenoristov Dermota 

Anton, Leopold in Gašper, znameniti pevski bratje Dermota, so dobili svoje središče v mežnariji v Kropi, kjer je družina nekoč živela. Tako so proslavili 110 let od rojstva Antona Dermote, opernega in koncertnega pevca, pedagoga in orglavca, ki je bil 40 let prvi tenor dunajske državne opere. Leopold je pel v Salzburgu in Dunajski ljudski operi, Gašper Dermota pa je bil solist ljubljanske operne hiše in ustanovni član Slovenskega okteta. Dogodke Dermotovega leta pripravlja gibanje za ohranjanje slovenske kulturne in naravne dediščine/krajine Kultura-natura Slovenije skupaj z Ustanovo za razvoj Lipniške doline, Kovaškim muzejem Kropa in s tamkajšnjo župnijo. Izvedli so že nekaj glasbenih večerov, 3. oktobra pa bo večer v spomin na Leopolda Dermoto. Predsednik društva Kultura-natura Slovenije Slavko Mežek pravi, da bo objekt posvečen predstavitvi življenja treh pevcev in fenomenu kroparske glasbeno-pevske tradicije, ki bo dobil tudi širšo vsebino z novimi glasbenimi dogodki.

NA KNJIŽNI POLICI

Branko Cestnik: Sonce Petovione

Osrednja tema obširnega zgodovinskega romana, ki je bil med letošnjimi nominiranci za literarno nagrado kresnik, zasnovan pa je na podlagi zgodovinskih študij o svetem Viktorinu Ptujskem, je prihod prvih kristjanov na ozemlje antičnega Ptuja v 2. stoletju. Avtor, duhovnik in filozof, ki je odraščal v teh krajih, preplete usode treh mož (in njihovih družin) različnega verskega prepričanja in družbenega statusa. Obenem pa odstira vpogled v vsakdanje življenje takratnih prebivalcev – od pripadnikov rimskega cesarstva in kristjanov do privržencev mitraizma in stoicizma, razkriva družbene razmere, politične spletke, sprejemanje danes zelo aktualnih migracij in medkulturnih razlik. Za boljše razumevanje zgodbe doda še pojasnila nekaterih izrazov ter opise zgodovinskih oseb in dogodkov. (Celjska Mohorjeva družba, 35 evrov)

Janko Petrovec: Karantena. Rim.

Dopisnik RTV Slovenija iz Italije in Vatikana je v zadnjih štirih letih poročal o različnih pretresljivih dogodkih, od terorističnega napada, potresov, zrušenja viadukta do migrantskih kriz. A kot pravi, je bila epidemija novega koronavirusa nekaj posebnega, saj je bila Italija prvo veliko evropsko žarišče. Nikoli v zgodovini se ni zgodilo, da bi bile ulice popolnoma prazne, pregovorno družabni Italijani pa tedne zaprti za zidovi svojih domov. Dogajanje in svoje vtise, razmišljanja in spomine je avtor med omejitvijo gibanja (trajala je več kot 80 dni) objavljal na družabnem omrežju, zdaj jih je strnil v knjigi.

(Založba Goga, 19,90 evra mehka vezava, 24,90 evra trda vezava)

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media