KULTURA

73. FESTIVAL LJUBLJANA

Letošnji program vključuje skoraj 100 dogodkov, simfonične in komorne koncerte ter operne, baletne in gledališke predstave, muzikale, koncerte džeza in zabavne glasbe z vrhunskimi tujimi in domačimi umetniki. Tradicionalna Poletna noč je tokrat posvečena legendarnemu Janezu Bončini - Benču, festival pa bodo zaključili s koncertom Dunajskih filharmonikov v Cankarjevem domu pod taktirko Franza Welserja-Mösta. Med vrhunce lahko umestimo izvedbo oratorija Stvarjenje Josepha Haydna v uprizoritvi španske gledališke skupine La Fura dels Baus...

KULTURA

Ni dano vsakemu, da ga delo osrečuje. Pri dr. Andreju Smrekarju, dolgoletnem kustosu in direktorju Narodne galerije in Galerije Božidar Jakac, muzejskem svetniku ter avtorju mnogih odmevnih in nagrajenih razstavnih projektov nacionalnega in mednarodnega pomena, ki je široko razgledan intelektualec, izjemen strokovnjak in muzealec, pa enostavno čutimo, da je tako. Spoštujejo ga njegovi kolegi, njegova in mlajše generacije, kar ni pogost pojav.

Pred kratkim je prejel nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Pa ne počiva na lovorikah. Nasprotno, in prav zato je zanimiv sogovornik. Kot piše v utemeljitvi nagrade, je prispevek Andreja Smrekarja v umetnostnozgodovinski in muzejski stroki neprecenljiv. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom in izjemnimi dosežki, ki so rezultat proučevanja širokega razpona umetnostnozgodovinskih obdobij vse od srednjega veka do moderne umetnosti, se je zapisal v zgodovino Narodne galerije in muzejske stroke. Smrekar je povedal, da je ob nagradi, »ki je veliko priznanje strokovne srenje muzealcu, neskončno počaščen«. Zelo toplo se je odzval tudi lani v zahvali ob podelitvi Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo, kjer je med drugim rekel: »Značaj muzejskega dela je tak, da je posameznik vreden lahko le toliko, kolikor je vredna njegova ekipa.«

GLEDALIŠČE

Kar je bilo in kar bo

Prevajalec, režiser in scenograf Samo M. Strelec je v Mestnem gledališču Ptuj pripravil prvo slovensko uprizoritev dela nemških dramatikov Lutza Hübnerja in Sarah Nemitz, v kateri igrajo Ksenija Mišič, Srdjan Grahovac in Vid Klemenc. Zgodba govori o zakoncih, ki sedita v gledališki dvorani in čakata, da se bo predstava začela, a se prej sporečeta. »Gledati namreč začneta zgodbo, v kateri nastopata sama, svojo lastno zgodovino, kako sta se spoznala, zaljubila, dobila otroke. Vendar tu gledališke čarovnije še ni konec. Zdaj lahko izbirata, ali želita pogledati tudi v svojo prihodnost. Spremljamo njune želje, misli, spomine pa tudi hrepenenja in strahove,« je pred premiero povedal Strelec. Predvidoma bo avtor drame maja tudi prišel na Ptuj.

KULTURA 

Te besede je napisala Ida Mlakar Črnič v slikanici Tu blizu živi deklica, za katero je pred kratkim v Grčiji prejela eno največjih nagrad za otroško literaturo The Elniplex Award. Pa to sploh ni edina nagrada, ki jo je do zdaj dobila. Nekatere od njenih slikanic so prejele znak kakovosti zlata hruška in bile večkrat nominirane za izvirno slovensko slikanico. Dobila je nagrado slovenske sekcije IBBY za promotorko mladinske književnosti in branja. Bila je tudi častna gostja na knjižnih sejmih otroške in mladinske literature tako v Frankfurtu kot v Bologni.

KULTURA

Tako večkrat pove Jure Ivanušič, vsestranski igralec, pianist, skladatelj, šansonjer, scenarist in režiser, ki mu pravijo tudi človek tisočerih talentov. Znan je po svojih gledaliških, filmskih, glasbenih in televizijskih nastopih. Že med študijem na igralski akademiji ga je opazil Rade Šerbedžija in več kot dvajset let skupaj koncertirata po Evropi in svetu. Na Unicefovih koncertih pa je nastopal z angleško igralko Vanesso Redgrave. Na slovenskih odrih je ustvaril vrsto tehtnih vlog, za katere je prejel več nagrad in priznanj, med njimi Borštnikovo in Ježkovo. Blizu sta mu tudi film in televizija.

GLEDALIŠČE

Dnevi zavrženosti v Gledališču Koper

Predstava je nastala po romanu z enakim naslovom italijanske pisateljice z vzdevkom Elena Ferrante, ki kljub uspehu svojih del ostaja popolna neznanka. V svojem drugem romanu iz leta 2002 v prvoosebni pripovedi o ženski, ki jo zapusti mož, preizprašuje identiteto sodobne izobražene ženske, zaznamovane s svojim spolom, družbeno vlogo in materinstvom, opisuje njene duševne stiske in boje, hkrati pa tudi odziv družbe, prijateljev in znancev na položaj pravkar ločene in nemočne ženske. Roman, ki se spogleduje z antičnim mitom o Medeji, je za uprizoritev v koprskem gledališču priredila dramska igralka in dramatičarka Urška Taufer, režirala Tijana Zinajić, igrajo Anja Drnovšek, Mojca Partljič, Blaž Popovski, Sara Gorše, Mak Tepšič in Igor Štamulak.

NAŠ POGOVOR

Dr. Andreja Rihter je predsednica Kulturno-turističnega združenja Pot pisateljic. Poleg tega je članica Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, ki povezuje akademski in raziskovalni svet z gospodarstvom in občinami. Dvakrat je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, leta 2000 je vstopila v politiko in postala ministrica za kulturo. Predvsem pa je direktorica Foruma slovanskih kultur (FSK), ustanove, v kateri razmišljajo, kako povezati 300 milijonov Slovanov in jih predstavljati svetu, ker so zanimivi in imajo tudi neslovanskim okoljem kaj ponuditi in pokazati. Pogovarjali sva se o delovanju foruma v teh dvajsetih letih in nekaterih svežih projektih.

Kultura

Evelina Umek, pisateljica, scenaristka, prevajalka, urednica, je napisala več romanov, kratkih zgodb in knjig za odrasle, otroke in mlade, veliko je pisala za radio in televizijo. Poleg tega je prevajala iz italijanščine v slovenščino in obratno, ima zasluge, da smo z njenimi prevodi spoznali več dobrih italijanskih avtorjev.

Konec lanskega leta je prejela nagrado mira, s katero Ženski odbor Slovenskega centra PEN že 11 let izpostavlja literarne ustvarjalke, ker so pri podeljevanju nagrad prevečkrat potisnjene na obrobje. Zapisali so, da »nagrajenko odlikujeta občutljivost in globoko zaupanje v humano vlogo literature na osebni in kolektivni ravni«. Čeprav že dolgo živi v Ljubljani, ji še vedno rečejo tržaška pisateljica. Zakaj je tako, bo morda zanimivo spoznati. Evelina Umek se je rodila tik pred drugo svetovno vojno na mandriji (kmetiji) pri Svetem Ivanu v...

GLEDALIŠČE

In ljubezen tudi 

Koprodukcijska uprizoritev mariborske Drame in Cankarjevega doma v odrski adaptaciji režiserja Luke Marcena in dramaturginje Tatjane Doma za izhodišče jemlje istoimenski roman Draga Jančarja in romaneskno zapleteno mrežo intimnih človeških usod ter pogledov na turbulenten čas druge svetovne vojne. Vendar je to predvsem intimna zgodba o uničujoči moči ljubezni in sovraštva. Predvsem pa opomnik današnjemu nemirnemu času, kako pomembna je človečnost, saj poskušajo v uprizoritvi razumeti človeške odnose v izrednih razmerah. V Cankarjevem domu od 5. do 15. februarja.