-
Znani polfinalisti Pesniškega turnirja 2022
Na natečaju za najboljšo izvirno neobjavljeno slovensko pesem v tekočem letu je strokovna žirija med 126 prispelimi pesmimi izbrala 24 pesmi, ki so po njihovem mnenju najboljše. Njihove avtorice in avtorji se bodo potegovali za naziv vitez oziroma vitezinja na Pesniškem turnirju. Pomerili se bodo v dveh polfinalih, prvi je bil že aprila v Knjižnici A. T. Linharta, drugi pa bo 12. maja v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Veliki finale Pesniškega turnirja bo 18. junija v letnem avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor. Vitez ali vitezinja bo prejel oziroma prejela ročno kovano vrtnico, antologijo svetovne poezije Orfejev spev in denarno nagrado v znesku tisoč evrov.
-
Petnajsti maj je svetovni dan muzejev. Na ta dan še posebej vabijo, da jih obiščete, si ogledate njihove zbirke in razstave, nam pa se je zdelo prav, da odkrijemo, koliko dela se skriva za vsem lepim in zanimivim, kar lahko vidite na bleščečih razstavah. Etnologinjo Jelko Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota smo prosili, da nam predstavi svoj študij, delo, muzej in njegov pomen.
»Nikakršnega filmskega razloga ni, zakaj sem začela študirati etnologijo. V resnici nisem točno vedela, kaj je to. Želela sem iti s periferije v Ljubljano, to me je gnalo,« nam pove. Vpisala se je na oddelek za antropologijo filozofske fakultete, ker pa je bilo premalo študentov, so jih razporedili na sociologijo kulture, etnologijo in kulturno antropologijo. Zelo zgodaj jo je začelo zanimati delo na terenu in udeležila se je dveh zanjo odločilnih etnoloških delavnic v Kozjanskem parku v Podsredi.
-
Ob nastanku Glasbene matice so si njeni ustanovitelji prizadevali za postavitev temeljev profesionalne glasbene kulture na Slovenskem, spodbujanje in omogočanje glasbene ustvarjalnosti ter ohranjanje slovenskega ljudskega izročila – in vse to jim je uspelo.
Tako je ob 150. obletnici društva Glasbena matica (GM) Ljubljana njegovo poslanstvo pojasnila predsednica Veronika Brvar. Glasbena matica je ustanovila glasbeno šolo v slovenskem jeziku, prvi glasbeni konservatorij pri nas, omogočila izobraževanje profesionalnih glasbenikov, naročala in izdajala skladbe slovenskih skladateljev. Že leta 1891 je ustanovila mešani pevski zbor, ki je postal ambasador slovenske glasbene kulture. Organizirala je prvi mednarodni festival glasbe pri nas, se zavzemala za postavitev spomenika Ilirskim provincam,...
-
Mednarodno leto stekla
Slovenija ima bogato steklarsko dediščino že od antike naprej, v 16. stoletju so pri nas delovale steklarske delavnice, kasneje steklarne v Ljubljani, Rogaški Slatini in Hrastniku, bogata je tudi dediščina pohorskega stekla. Praznovanju se pridružuje s projektom Po stekleni poti. Program je razdeljen v dva sklopa: na eni strani gre za predstavitev materialne dediščine stekla v muzejih, na drugi znanstveni simpozij z delavnico, ki bo oktobra potekal v Kopru in Ljubljani.
Obnovljena hiša za goste Alme Karlin
Klasiki nič ne more vzeti lepote
NAŠ POGOVOR
Saša Pavček je po diplomi leta 1983 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo postala uveljavljena dramska, filmska in televizijska igralka, odigrala je več kot 200 vlog. Nagradili so jo s številnimi nagradami, leta 2017 tudi z Borštnikovim prstanom. Svoje vloge predstavlja prefinjeno, strastno in hkrati disciplinirano, oblikuje jih z veliko občutka za podrobnosti, zna ujeti čustveni in mentalni svet svojih likov. Je prvakinja ljubljanske Drame, do nedavnega je bila redna profesorica na AGRFT, je pesnica, esejistka in dramatičarka. Ta čas v Šentjakobskem gledališču igrajo njeno tragikomedijo Na valovih, ki ni njeno edino dramsko besedilo.
-
Rogaška Slatina se poklanja Eli Peroci
Priljubljena slovenska pisateljica se je v tem mestu rodila pred sto leti. Že s svojo prvo pravljico Moj dežnik je lahko balon z ilustracijami Marlenke Stupica, ki je izšla leta 1955, je postala zelo priljubljena med otroki. Z naslednjimi knjigami, med katerimi je tudi Muca Copatarica, je izoblikovala privlačen tip sodobne mestne pravljice. Njena dela so vzbudila zanimanje tudi zunaj naših meja, prevedena so v več svetovnih jezikov. Motive zanje je jemala iz vsakdanjega življenja, začinila pa jih je s precejšnjo mero fantazije.
Rad bi bil pisatelj, ki skuša razumeti človeško dušo
Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Je tudi angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. Pred enajstimi leti je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nekateri novinarji so ga laskavo poimenovali Cankar naših dni. Jančarjev opus romanov, zbirk kratkih proz, dram in esejev je izjemen. Zanj je prejel veliko slovenskih in mednarodnih nagrad. Njegova dela bralcev ne puščajo hladnih. Tudi v slovenskih knjižnicah je izposoja njegovih knjig dobra. To pomeni, da je postal zelo viden ter bran pisatelj. Predstavili smo lahko le nekaj njegovih del in misli, da bi ga lahko še bolje spoznali.
-
Plečnikovo leto
V jubilejnem Plečnikovem letu 2022, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva (18172–1957), bodo v Mestnem muzeju pripravili veliko razstavo, posvečeno arhitektu, ki nastaja v sodelovanju z MGML, Fakulteto za arhitekturo ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Odprli jo bodo sredi junija. Že zdaj pa teče program Plečnikove hiše z razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja istoimenski strip Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića. Moči bosta združili tudi Plečnikova hiša in DobraVaga z razstavo, ki jo bodo v hiši odprli 13. maja.
-
GLEDALIŠČE
To noč sem jo videl
Od 22. do 27. januarja si boste v Cankarjevem domu lahko ogledali zanimivo predstavo, nastalo po istoimenskem Jančarjevem romanu, ki jo je dramatiziral in režiral Janez Pipan. Nastala je v SNG Maribor z mednarodno zasedbo igralcev iz dunajskega Burgteatra in Jugoslovenskog dramskog pozorišta, kar je smiselna posledica vsebine romana, saj pet pripovedovalcev različne narodnosti razkriva pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik, ki jo uprizarja prvakinja mariborske drame Nataša Matjašec Rošker. Veronika je resnična oseba iz preteklosti, njena zgodba je znana, resnica pa zakopana, kot sta bila zakonca Zarnik (Hribar). Tako kot pisatelj jo tudi režiser postavlja v polje skrivnosti, vam pa prepuščata možnost, da si ustvarite svojo Veroniko.
-
Po srečnem naključju sovpadata visoki življenjski jubilej prvakinje Mestnega gledališča ljubljanskega Jožice Avbelj in 70. obletnica te gledališke hiše, zato jo je direktorica Barbara Hieng Samobor povabila, da sama stopi na gledališki oder v monodrami Le en smaragd, ki jo je posebej zanjo napisal Jaka Smerkolj Simoneti in si jo lahko ogledate na Mali sceni MGL. Sicer pa je gledališka in filmska igralka ter profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v svoji dolgoletni karieri nanizala veliko nepozabnih vlog.
