KULTURA 

Jasna Knez je eno velikih imen slovenskega, nekdanjega jugoslovanskega in tudi mednarodnega sodobnega plesa. Ustvarila je številne avtorske plesno-gledališke projekte, s katerimi je gostovala na različnih festivalih alternativnih in eksperimentalnih odrov, sodelovala je z režiserji kot koreografinja pri gledaliških predstavah in vodila skupine sodobnega plesa. Prejela je več prestižnih nagrad, med drugim leta 2013 nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Doma in v zamejstvu je vodila tečaje orientalskega in izraznega plesa ter odrskega giba. Občasno se izpoveduje v literarnih prebliskih.

38. MEDNARODNI FESTIVAL IMAGO SLOVENIAE – PODOBA SLOVENIJE

Tudi letos napovedujejo kakovosten in pester program klasične, džezovske in etno glasbe. Kar 526 glasbenikov iz 23 držav se bo predstavilo na 45 koncertih. Ti ostajajo brezplačni za obiskovalce, saj jim je uspelo pridobiti pokrovitelje, je povedal direktor Jan Kern in dodal: »Naše temeljno vodilo ostaja dostopnost vrhunske kulture, saj želimo kakovostne glasbene vsebine približati čim širšemu krogu poslušalcev.« S partnerji iz Primorske, Štajerske in Osrednje Slovenije so začeli mednarodni projekt Povezovanje invalidskih in kulturnih NVO.

Iz zgodovine

V Mestnem muzeju Ljubljana so pripravili poletno razstavo, ki osvetljuje nastanek in zgodovino ideje o poletnem počitnikovanju na morju. To se je uveljavilo v 19. stoletju, a sprva le med bogatimi.

Južna železnica je leta 1857 tudi slovenske kraje povezala z morsko obalo in Trstom. Vse več obiskovalcev je privabljala tedanja »avstrijska riviera«, Portorož, ki so ga prej obiskovali le tisti, ki so si lahko privoščili križarjenje s parnikom. V drugi polovici 20. stoletja pa so tudi slovenski delavci množično odhajali na morje, saj so se uveljavile sindikalne počitnice. Večina jih je morje videla prvič, letovanje jim je omogočila pravica do večdnevnega plačanega letnega dopusta.

Kultura 

74. LJUBLJANA FESTIVAL, 21. 6.–8. 9.

Ob odprtju festivala bo na sporedu Puccinijeva opera Turandot, s katero bodo počastili stoto obletnico prve uprizoritve. Sledila bo množica dogodkov. Nekatere bomo predstavili v naslednji reviji. Tradicionalna Poletna noč bo letos posvečena legendarnemu Otu Pestnerju. Nostalgični večer bo 30. junija na Kongresnem trgu.

Foto: Darja Štravs Tisu

LENT 2026 V  MARIBORU

Kultura 

Pesnica, esejistka, umetnostna zgodovinarka, likovna in literarna kritičarka, urednica ter založnica Tatjana Pregl Kobe je doslej ustvarila izjemen opus: 19 pesniških zbirk, več kot 30 knjig za otroke in mladino, nekaj likovnih monografij ter številne študijske izdaje s področja umetnostne zgodovine, predvsem slovenske knjižne ilustracije. Za svoje delo je bila doma in v tujini večkrat nagrajena. Osemdeset let bo dopolnila 31. julija. V počastitev njenega jubileja je in še bo letos izšlo več njenih del.

GLEDALIŠČE

(TOTALNO) KATASTROFALNA VEČERJA

To je nova uprizoritev na odru Šentjakobskega gledališča. Besedilo Marca Camolettija temelji na hitrih menjavah identitet, zapletih in lažeh. Izvrstna komedija se dogaja v odročni hiši, v kateri Štefan namerava preživeti konec tedna z ljubico, medtem ko naj bi žena odpotovala. Da bi imel popoln alibi, povabi prijatelja in naroči kuharico. Načrt se seveda kmalu izjalovi — odrsko dogajanje, polno presenetljivih preobratov, pa v občinstvu povzroča gromek smeh in zabavo. Zasluge za to imajo Aleš Valič kot režiser ter  Janez Usenik, Maja Eržen, Tomaž Cvar, Neja Frbežar, Tina Drobež in Marko Skok Mezopotamsky s svojo igralsko energijo.

KULTURA

Tako pravi Barbara Stupica, ki ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije pred kratkim podelilo nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo na področju scenografije, kostumografije in oblikovanja lutk. »Svojega dela se loteva drzno, preudarno, celovito. Je umetnica, ki vešče suka tako čopič, oglje in svinčnik kot šivanko, dleto in žago. Svetovi, ki jih ustvarja, so prepričljivi, razkošni in vznemirljivi, vselej učinkoviti in prepoznavno njeni, polni igrivosti, humorja in domišljije,« je med drugim zapisala žirija.

KULTURA

Maja Weiss je pred kratkim prejela Štigličevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Njenih 46 mednarodnih in nacionalnih nagrad potrjuje, da je ena najvidnejših slovenskih filmskih režiserk, ki je slovenskemu filmu dala glas, širino in pogum. Je pionirka. Pa ne zato, ker bi nosila rdečo pionirsko rutico, ampak ker je bila pri nas prva filmska režiserka in ker za njo prostor ni bil več enak.

Njena filmografija obsega več kot 50 naslovov, prikazanih na več kot 150 festivalih doma in v tujini. Njeno delo ima izjemen razpon, od igranega psihotrilerja, intimnega filmskega eseja, biografskega portreta do politično angažiranega dokumentarca. To dokazujejo številni filmi, med drugim Fant, pobratim smrti, Judje na Slovenskem, Odkrivanje skritega spomina Angele Vode, Zajeti v izviru – slovenski otroci Lebensborna. Imela je srečo, da je odraščala v času novega vala in punka ter neverjetnega kulturnega vrenja metliške mladine z dramsko...

FILM

TAJNI AGENT V KINODVORU

Režiser Kleber Mendonça Filho v filmu pričara barve, vonje in zvoke totalitarne Brazilije sedemdesetih let, »ko so imeli zidovi ušesa in je vsak gib lahko bil sumljiv«, spomin na čas diktature in posebnega razpoloženja. Marcelo je tehnološki strokovnjak na begu. »Izziv je bil posneti film o logiki tistega časa, politiki, nasilju, manipulaciji,« je povedal režiser. Tajni agent je nepredvidljiv, duhovit politični triler, predvsem pa ljubeč portret kraja in njegovih prebivalcev. Film je inteligenten, bogat, očarljiv, pa tudi smešen in nostalgičen. Zato ne čudi, da je dobil številne nagrade, med drugim za najboljšo režijo in najboljšega igralca – Wagner Moura v Cannesu, na festivalih v New Yorku, Torontu, Riu, San Sebastianu, Londonu in Rotterdamu.

KULTURA

Mitja Gobec je za svoje dolgoletno delo kot zborovodja, urednik, mentor in publicist pred kratkim prejel zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V utemeljitvi so povedali, da je osrednja osebnost slovenske zborovske kulture in da je več kot sedemdeset let prispeval k razvoju zborovstva, uredil več kot 160 notnih zbirk, vodil deset pevskih zborov ter naročil okrog 40 novih skladb. Njegovo delo vključuje tudi publicistiko, strokovno svetovanje ter pomoč zborovodjem doma in v zamejstvu.