Branje je potovanje

Slogan 41. slovenskega knjižnega sejma nakazuje, da bo osrednja pozornost namenjena eni najbolj izjemnih žensk svojega časa – Almi Maximiliani Karlin. Pisala je romane, potopise, črtice, eseje, članke in notne zapise, v katerih se prepletajo oddaljeni svetovi in notranji boji. Rodila se je pred 136 leti v Celju, ki bo mesto v gosteh na knjižnem sejmu. Ta se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, tokrat dan dlje kot običajno, od 24. do 30. novembra. Svojo ponudbo bo predstavilo več kot sto založb in drugih razstavljavcev.

KULTURA      

Petje v pevskih zborih je med Slovenci že od nekdaj zelo priljubljeno. Zborovstvo je še vedno najbolj razširjena oblika ljubiteljske dejavnosti pri nas, ki vključuje 64.000 pevcev v 1900 odraslih pevskih zborih. Med njimi je nekaj posebnega Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, ki letos slavi svojo stoto obletnico.

Podpredsednico mag. Marjeto Raztresen smo poprosili, da opiše zgodovino zbora. »Prepevati je začel že leta 1920 na Tržaškem. Ustanovili so ga tržaški Slovenci. Zdelo se jim je pomembno, da se ohranja slovenska beseda, in menili, da je to najlažje doseči z glasbo. Žal je bil takrat fašizem zelo močen in po dveh letih je moral zbor prekiniti svoje delovanje. Na pobudo Srečka Kumarja so 1. novembra 1925 ustanovili pevski zbor učiteljev v matični domovini, ključna osebnost pri začetnem razvoju je bil tudi Emil Adamič. Njegovo delovanje je bilo prekinjeno samo med drugo svetovno vojno. Danes ima sedež v Ljubljani, kar je glede na to, da pevci prihajajo iz različnih krajev, najbolj pravično.«

GLEDALIŠČE

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ – Moč srca in poguma

Tako so naslovili gledališko sezono, kjer bodo v ospredje stopile zgodbe, ki odkrivajo, kakšna moč in pogum izvirata iz človeške krhkosti, ranljivosti in skrbi. Sezono so odprli s premiero predstave Don Kihot, ki je bila sen , ki za osrednji lik postavi Don Kihoto – žensko, ta v zblaznelem, krutem in neljubečem svetu išče ljubezen. Oktobra bo sledila koprodukcija s SLG Celje. Po motivih proznih del Ivana Cankarja bo uprizoritev In mnogi drugi … avtorjev Bora Ravbarja in Varje Hrvatin, ki sta stereotipno cankarjansko mater osveženo...

KULTURA

Marij Čuk je pesnik, pisatelj, esejist in scenarist. Bil je novinar pri Primorskem dnevniku in nazadnje glavni urednik za Furlanijo - Julijsko krajino na italijanski radioteleviziji RAI. Napisal je deset pesniških zbirk, številne radijske igre in satirične nadaljevanke ter vrsto dram, ki so bile uprizorjene v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, izdal je šest romanov. Konec lanskega leta je sprejel predsednikovanje Društvu slovenskih pisateljev.

Pred kratkim končano 40. Vilenico – mednarodni literarni festival je kot predsednik vodil prvič in napisal poslanico, ki si jo velja zapomniti. Naslovil jo je Vileniška vilinska prošnja in v njej je med drugim zapisal: »Prosim vas, gospe in gospodje vojne, oboroževanja, streljanja, ubijanja, prosim vas, ubijalke in ubijalci otrok, starejših, obolelih, vseh nedolžnih in nemočnih, prosim vas, rušitelji šol, bolnišnic, domov, kulture, zgodovinske resnice, rotim vas, sovražniki knjig in umetnosti, povejte, za kaj, za koga, v čigavem imenu...

Začenja se mednarodni literarni festival Vilenica, ki letos slavi svojo 40. obletnico in se sprašuje: ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev – med kulturami, narodnostmi, ideologijami?

Geslo Krasni novi svet – Nova pravila bivanja je izhodišče za razmislek: kakšne so alternative današnjim modelom bivanja, onkraj logike strahu in polarizacije? Ali lahko ravno literatura zmore premik k dialogu, ki omogoča večplastno razumevanje sveta? Kako oblikovati novo obliko skupnosti v času, ko se razlike – bodisi razredne, kulturne, etnične ali ideološke – poglabljajo bolj kot kadarkoli prej? Kako opredeliti dom, ko podnebne katastrofe izkoreninjajo milijone ljudi? Kako ohraniti kulturno identiteto brez zapiranja v nacionalistične okvire? V družbi, kjer lažne novice, ideološka polarizacija in algoritmična manipulacija ustvarjajo iluzijo trdnih resnic, literatura lahko destabilizira to premoč, pisatelji in pesniki pa pri tem niso le opazovalci sveta, temveč njegovi aktivni soustvarjalci, saj nas v času, ko prevladuje hitrost in površnost, prav oni opominjajo na vrednost poglobljenega razmisleka, subtilnosti in refleksije.

MUZEJI

RIMLJANI V LJUBLJANI IN NOVE DOGODIVŠČINE

Družinski festival že četrto leto organizira Mestni muzej Ljubljana  v soorganizaciji z Narodnim muzejem Slovenije. Vizija festivala je 2000 let starim ostalinam rimske Emone za eno popoldne ponovno vdihniti življenje ter starodavno dediščino na igriv in doživljajski način približati tudi najmlajšim. Poleg omenjenih muzejev bodo delavnice 13. septembra izvajali še Slovenski šolski muzej , Prirodoslovni muzej Slovenije, Kulturno društvo Vespesjan, Društvo Poetovio LXIX in Logofil.si (klasični filolog Gašper Kvartič).

KULTURA

Tako pravi akademska kiparka mag. Alenka Vidrgar, ustvarjalka celopostavnega kipa pesnika Srečka Kosovela, s katerim je Sežana želela opozoriti, da se je rodil v tem mestu. Kiparka že več desetletij vzbuja pozornost doma in v tujini s svojimi javnimi kiparskimi deli, spomeniki, reliefnimi portreti oseb, ustvarjenimi v različnih materialih, od gline, mavca do brona, s svojimi kamnitimi zvenečimi skulpturami, poletno kiparsko delavnico, njena dela so v zbirki Junij, ki jo hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, v zbirki Moderne galerije, v Slovenskem šolskem muzeju …

KULTURA

To je večkrat povedala Gabrijela Fleischman, ki je lani za življenjsko delo prejela veliko nagrado S.K.O.M., združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske. Kot oblikovalka maske je močno zaznamovala slovenski filmski prostor in s svojim delom odločno prispevala k profesionalizaciji in dvigu ugleda avtorskih poklicev. Sodelovala je pri oblikovanju celostne podobe slovenskih in tujih celovečernih filmov ter si s svojo strokovnostjo in požrtvovalnostjo prislužila zaupanje in ugled pri mnogih generacijah režiserjev, igralcev, producentov ter drugih filmskih delavcev.

Knjižnice pod krošnjami

Do sredine septembra bodo ponujale bogat izbor literature za branje na mirnih točkah v trinajstih krajih po Sloveniji: v Ribnici, Rašici, Knežaku, Novi Gorici, Radgoni, Kropi, Novem mestu, Lendavi, Jurovskem Dolu, Vrhniki, Polšniku, Kanalu ob Soči in na Veliki planini. V Ljubljani ima Knjižnica pod krošnjami osem enot, med drugim na Vodnikovi domačiji, v atriju Galerije Škuc, na vrtu Plečnikove hiše in zelenem vrtu Muslimanskega kulturnega centra. Na številnih postojankah so srečanja z avtorji, pogovori in druženja. Velik poudarek vsako leto namenijo kakovostnemu in aktualnemu izboru knjig, ki jih podarijo številne domače založbe, te pa so eden ključnih stebrov projekta. V vsaki enoti so na voljo slikanice za najmlajše, mladinski romani, domače in prevodno leposlovje, stripi in risoromani, humanistika, potopisi, biografije, priročniki in poezija.

KULTURA

73. FESTIVAL LJUBLJANA

Letošnji program vključuje skoraj 100 dogodkov, simfonične in komorne koncerte ter operne, baletne in gledališke predstave, muzikale, koncerte džeza in zabavne glasbe z vrhunskimi tujimi in domačimi umetniki. Tradicionalna Poletna noč je tokrat posvečena legendarnemu Janezu Bončini - Benču, festival pa bodo zaključili s koncertom Dunajskih filharmonikov v Cankarjevem domu pod taktirko Franza Welserja-Mösta. Med vrhunce lahko umestimo izvedbo oratorija Stvarjenje Josepha Haydna v uprizoritvi španske gledališke skupine La Fura dels Baus...