Rešitev za taščo

Prosti čas | sep. '20

Na oddihu v javnem prostoru – proti svoji volji – poslušam neki lokalni radio:

»Tale moja tašča, tako mi gre na živce, da bi jo najraje ustrelil!«

»To pa res ni problem, pelji jo na paintball in si daj duška! Ali pa pokliči telefon ... in si rezerviraj čas ... pa bo hitro urejeno ...«

In si jaz, tašča, kar predstavljam, kako to je – in se sprašujem, ali je na tisti številki stalno zasedeno in kolikšen je čakalni čas, da pride ubogi, uničeni zet na vrsto za streljanje tašče. Če zelo hudo trpi, bo morda težko dočakal ...

Novodobne zabave in različni adrenalinski in drugi parki so starim popolnoma neznana stvar – nič ne morem reči o tem, kako tam je. Vendar me straši, kakšno reklamo zanje lahko sliši vse ljudstvo po javnem radiu: če ti gre nekdo na živce in bi ga kar ustrelil, se takoj najde rešitev za zadovoljitev te potrebe! In če komu še ni prišlo na misel, da bi ustrelil taščo, ga spomnijo kar po radiu!

Tele tašče, to je res nekaj groznega!

Neka tašča se je preselila v preurejeno garažo, da je naredila »ta mladim« prostor, in njen zet je rekel: »Kolikor vem, je moja tašča edina tašča, ki se je sama prostovoljno spravila pod zemljo.« In smo se smejali. Tudi jaz, predstavnica starih. Kaj pa bi naredili vi? Kot sem se smejala zadnjič, ko sem v družbi na počitnicah slišala prijetno mlado ženo: »Moja tašča je prišla? Ej, tašča je najboljša pod zemljo!« Zoprno, ker je prišla v (svojo) počitniško hišico, namesto da bi se spravila pod zemljo. Ampak smo se vsi smejali, tudi stari, vsi tašče in tasti. Kaj pa naj bi? Bolje se je sam prostovoljno smejati, kot da te ustrelijo, pa čeprav samo z barvo!

Ko sem imela v mladosti težave s taščo (nikoli pa se nisem vprašala, kakšne težave je imela morda tudi ona z menoj), so mi tudi premnogi in marsikaj svetovali. »Če jo ustreliš, dobiš največ tri leta, potem pa boš imela vse življenje mir.« Takrat še ni bilo paintballa, pištole pa tudi nisem imela.

»Takoj zazidajte vrata med njo in vami,« je bil še en nasvet. Ja, bi, ampak potem bi morala otroke k njej nositi okoli hiše po dežju in po mrazu – saj bi jih morala še obleči – tako pa sem lahko zjutraj samo odšla od doma, za malčke pa je poskrbela ona. Tudi če so bili bolni, jaz pa tako zelo nujno nenadomestljiva v službi! Ker je ona imela tako rada otroke in je tako lepo skrbela zanje, mi ni bilo treba nikoli vzeti bolniškega dopusta za nego otrok – vedno sem lahko šla v službo in vedela, da so otroci na varnem in se imajo dobro.

»Vzemi ji otroke, še žal ji bo!« je bil tudi eden izmed hudobnih nasvetov. Ja, bi, z veseljem, a vrtec je bil drag, prostora v njem ni bilo in otrok pač ne moreš pustiti kar samih doma ali jih ob petih zjutraj ob vsakem vremenu vlačiti na drug konec mesta. Če so doma, je vsekakor bolje! Kajti za otroke je bilo čudovito, da so imeli staro mamo v hiši.

»Odselite se, pa se je boš rešila!« Ja, bi se odselili, ampak to je pa res projekt. Toliko neznank, dela in denarja ... Saj bi res lahko oddali svoje stanovanje, zgrajeno na parceli, ki sta jo kupila tast in tašča, v hiši, ki sta jo zgradila s svojimi rokami. Stanovanje je priključeno na elektriko, kar sta tudi naredila onadva, ima seveda priključek na obstoječi vodovod, zanj sta kopala onadva …, na televizijsko anteno, ki jo je dedek postavil na streho ...

No, nismo šli. Ostali smo pri njih, preveč reči bi morali spremeniti … Je pa ona šla meni na živce, vedno. Vedno sem se počutila pod kontrolo, pod kritično in krivično kontrolo, vedno sem težko poslušala njene pripombe, predloge, mnenja, zahteve – vedno sem se počutila v podrejenem položaju.

Zdaj moje tašče ni več – toda zdaj sem tašča jaz, kar naenkrat! In zdaj me motijo reklame s smešnicami o streljanju tašč. Ker je treba v življenju priti na drugo stran, da marsikaj razumeš, česar prej z one strani nisi niti videl!

No, vsaj nesramnih vicev o taščah nisem nikoli pripovedovala. Mogoče me zdaj zato nihče ne strelja, niti z barvo.

Mira Dobravec


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media