Svoboda izbire

sep. '20

Za slovenske zmage

Pravijo, do so volitve praznik demokracije. To je namreč dejanje, ko državljani izbirajo, kdo jih bo vodil in kdo bo prevzel odgovornost za to, v katero smer se bo obrnila družba. Pri tej izbiri je pomemben vsak glas, zato se odgovorni državljani udeležijo volitev in s tem povedo, kdo je vreden njihovega zaupanja. Potem ko izpolnijo glasovnico oziroma obkrožijo ime svojega izbranca, so svojo volilno pravico do volilne izbire izpolnili. Seveda pa ta njihova odločitev še ne pomeni, da bo kandidat oziroma stranka, ki ga je postavila na volilno listo, v resnici postal član parlamentarnega zbora. Prav tako ni gotovo, ali bo postal del zmagovalne ekipe, ki bo po volitvah prevzela oblast. Kakšen bo končni volilni »izplen«, je namreč v veliki meri odvisno od volilnega sistema, ki določa volilne postopke in tudi izide volitev.

Ta čas so v ospredju svetovne javnosti za november napovedane predsedniške volitve v ZDA. Izid teh volitev ni pomemben samo za Ameriko, ampak za ves svet. ZDA so namreč gospodarsko in vojaško najmočnejša sila na svetu, predsednik te države pa ima v rokah izjemno moč – tako veliko, da je od njegovih odločitev odvisen tudi svetovni mir.

Sedanji ameriški predsednik Donald Trump si seveda želi ponovne izvolitve, vendar je njegova priljubljenost med volivci v zadnjih mesecih močno upadla. Razlogov za to je več, zagotovo pa je v osredju upad gospodarske rasti, povečanje nezaposlenosti in socialnih razlik, dokaj neuspešno spopadanje z epidemijo, ki jo povzroča koronavirus, ter zaostajanje v tehnološki tekmi s Kitajsko. Trump bi zaradi vseh teh okoliščin najraje preložil volitve, vendar to po veljavni volilni zakonodaji ni mogoče. Preložitev volitev bi namreč lahko izglasovali le v kongresu, tam pa imajo večino demokrati. In po raziskavah javnega mnenja ima demokratski kandidat Joe Biden več možnosti, da bo izvoljen za predsednika, kot Donald Trump. Vendar še nič ni odločeno. Na koncu bo namreč odločilno, koliko volivcev bo prepričal republikanski in koliko demokratski kandidat. To pa je v veliki meri odvisno, kako ju bodo predstavili v medijih, še posebej na televiziji. V tej okoliščini najdemo odgovor, zakaj so mediji tako pomembni pri osvajanju oblasti. Ne le v Ameriki.

Vsaka volilna tekma terja veliko denarja, še posebej to velja za predsedniške volitve v Ameriki, kjer velike korporacije, ki finančno podprejo tega ali drugega kandidata, računajoč, da jim bo – seveda, če bo izvoljen – ta prispevek nekako povrnil. Na primer z zmanjšanjem davka na dobiček. Tako pač je – ni zastonj kosila.

Tudi pri nas se že govori o bližajočih se parlamentarnih volitvah. V zvezi z njimi pa je pred poslanci sedanjega sklica še ena zelo odgovorna odločitev. Ustavno sodišče jim je namreč naložilo, da morajo do konca leta spremeniti volilno zakonodajo, in sicer tako, da bodo imeli državljani več vpliva pri izbiri članov parlamenta. To je mogoče doseči s popravki volilnih okrajev ali pa tako, da tudi za parlamentarne volitve veljajo enaka pravila kot na volitvah za člane Evropskega parlamenta. Čeprav je zahteva ustavnega sodišča zelo jasna, sedanje parlamentarne stranke oklevajo z odločitvijo, saj bi tako ena kot druga izbira lahko spremenila sedanjo »volilno geometrijo« in zmanjšala možnost, da strankarska vodstva dejansko odločajo, kdo bo »predstavnik vsega ljudstva« v najpomembnejšem zakonodajnem telesu.

Po raznovrstnih aferah, ki so jih v zadnjem času »zakuhali« poslanci oziroma člani izvršne oblasti (vlade), se državljani utemeljeno sprašujejo, kako je z odgovornostjo tistih, ki vodijo državo. V predvolilnem času kandidati veliko govorijo, kako bodo odločali v dobrobit države in njenih državljanov ter o moralnih vrednotah, ki jih zavezujejo. Žal se prepogosto pokaže, kako velika je lahko razlika med obljubami in dejanskim ravnanjem. Je že tako, poslanski sedež je dokaj udoben, povrhu vsega pa še dobro plačan. Prav zaradi dosedanjih izkušenj morajo volivci temeljito premisliti, preden oddajo svoj glas stranki oziroma njenemu kandidatu. Prav zares ni vseeno, kdo vodi državo.

Ludvik Škoberne 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media