Zimska solata in motovilec sta prijatelja

Prosti čas | sep. '20

Zimska solata sorte Vegorka

Ali ste vedeli, da motovilec in zimska solata nista v sorodu? Kombiniramo ju lahko na isti gredi in tako prekrijemo vrtna tla z uporabnimi rastlinami. Najbolje je, da ju sejemo v ločene vrste in tako omogočimo obema vrtninama dovolj prostora. Setve opravimo v več terminih, da bo solate in motovilca dovolj v jesenskem in zimskem času.

Solata spada v botanično družino košaric, motovilec pa v družino špajkovk. Zato ni nič narobe, če med vrste zimske solate sejemo motovilec. Tako na praznem prostoru med solato ne bo rasel plevel, ampak koristna vrtnina. Zimska solata, ki jo bomo sejali, bo bolje prezimila kot tista iz sadik, ki jih lahko kupimo v trgovinah ali vzgojimo sami. Zimske solate pred zimo ne redčimo. Priporočljivo je, da jo prvič sejemo v sredini septembra in drugič v sredini oktobra. V primeru mile zime bo bolje prezimila oktobrska setev, v zgodnji in hujši zimi pa bo uspešnejša septembrska. Solato po navadi sejemo povprek, če jo bomo sejali v vrste, naj bodo le-te 30 cm narazen, tako jo bomo spomladi lažje okopali in razredčili. To storimo, ko so tla primerna za obdelavo. Dobri sosedje zimske solate so špinača, por, repa, blitva, čebula, zelje, cvetača, ohrovt, črna redkev, drobnjak, jagode, meta, korenček, beluši, sladki komarček, zelena in pastinak. Solate ne sejemo poleg peteršilja.

Nič ni narobe, če v septembru med vrste zimske solate sejemo motovilec, ki ga bomo v topli jeseni pobrali že to leto. Ljudski izraz za motovilec je repincelj, ki je enoletnica in ena izmed najmanj toplotno zahtevnih vrtnin, zato dobro prezimi na prostem. Cenjen je kot zimska zelenjava. Bogat je z vitamini in minerali, katerih vsebnost je višja kot pri solati. Odlikuje se tudi po eteričnih oljih, ki mu dajejo poseben okus. Motovilec sejemo običajno od avgusta do oktobra. Na vrtu je mogoča terminska setev vsakih 14 dni. Prve poletne setve motovilca začnemo avgusta. Takrat ga lahko sejemo pod paradižnik, papriko ali v senco visokega fižola, saj seme v senci veliko bolje kali. Lahko ga sejemo tudi septembra, oktobra. V toplejših krajih (Primorska) ga lahko sejemo še oktobra ali novembra.

V rastlinjakih ali toplih gredah lahko opravimo dve setvi z zamikom 20 do 30 dni in se tako z motovilcem oskrbimo čez celo zimo vse do pomladi. Med tržnimi pridelovalci je vse pogostejša vzgoja motovilca iz sadik, saj je kalitev semen včasih izziv in si s presajanjem sadik zagotovijo polne gredice. V tem primeru seme motovilca sejemo v multiplošče, iz katerih jih kasneje presajamo na vrtne gredice. Motovilec presadimo na prosto, ko ima oblikovane najmanj štiri liste. V času setve lahko nekaj semena posejemo še v multiplošče. V primeru slabe kalitve ali praznih mest na gredici je to najboljši način za zapolnitev praznih mest. Dobri sosedje motovilca so paradižnik, fižol, bob, paprika, kitajsko zelje, sladka koruza, redkvica, kumare in jagode. Lahko ga sejemo tudi skupaj s prezimnim radičem ali zimsko solato. Motovilec nima slabih slabih sosedov in bo dober prijatelj z vsemi vrtninami. Posevek motovilca oskrbujemo z rednim zalivanjem po setvi in vzniku. Če sadike motovilca gojimo in presajamo, sta priporočljiva sajenje v vrste in zastiranje tal. V primeru dolge in tople zime špinačo, solato, motovilec in druge jesenske vrtnine gnojimo s suhimi namočenimi koprivami ali kupljenimi gnojili na osnovi alg, saj v tem primeru rastline rastejo vso zimo, zato potrebujejo hranila.

Marmelada iz domače asimine

Plodove asimine uživamo sveže septembra in oktobra. Če se želite sladkati dalj časa, si pripravite odlično domačo marmelado. Plodove asimine prerežemo na polovico. Z žličko poberemo semena. Meso nato z žlico postrgamo iz lupine in zmešamo v posodici s paličnim mešalnikom. Za pripravo okusne marmelade iz asimine potrebujemo 700 g mesa asimine (brez olupka in semen), pol žličke cimeta, sok polovice neškropljene limone, 350 g želirnega sladkorja, žlico ruma, vrečko vaniljevega sladkorja (10 g), nekaj klinčkov.

Davor Špehar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media