DRUŽENJE

Druženje | sep. '20

PIRAN

Društvo upokojencev Piran je 30. junija organiziralo zbor članov in rekreativno, športno, kulturno, izobraževalno druženje. V 64-letni zgodovini delovanja je zbor prvič potekal na prostem. Udeležilo se ga je 80 članov. Na zboru so obravnavali in sprejeli poročila o delu, finančni načrt za leto 2019 ter delovni načrt za leto 2020. Članom so za dolgoletno prostovoljno delo podelili tudi priznanja Pokrajinske zveze DU južne Primorske. Pripravili so pohod, športne dejavnosti, mladi gasilci PGD Sečovlje so prikazali, kako se gasi ogenj, sodelavci centra za krepitev zdravja ZD Piran pa telovadne vaje. Žal pa sta policija in zdravstvena inšpekcija po prijavi, da kršijo predpise, ob 15.30 dogodek prekinili, ker naj bi bilo preveč udeležencev. 

Zbor so v društvu načrtovali, ko je bilo zaradi koronavirusne bolezni dovoljeno zbiranje do 500 udeležencev. Čez noč pa je bila sprejeta odredba vlade, da je dovoljeno zbiranje le 50 udeležencev. Ker so za organizacijo porabili veliko časa in truda in so imeli pripravljeno vso hrano, so se odločili, da dogodek izpeljejo, saj se je odvijal na odprtem prostoru, držali pa so se tudi vseh navodil NIJZ. Razkužili so stole in mize, sanitarije in notranji prostor, pripravili razkužila z navodili za higieno rok, člani so sedeli na primerni razdalji, večinoma so za isto mizo sedeli sorodniki ali mož in žena, v zaprtih prostorih so bili le tisti, ki so delili hrano (z maskami in zaščitnimi rokavicami) … V društvu so prepričani, da so naredili skoraj vse za svojo varnost in varnost drugih, predsednik Zdravko Taškar ob tem pravi: »Žalosti me, da čez noč sprejmejo neživljenjske ukrepe, predvsem pa, da so se policisti z neprebojnimi jopiči postavili na izhodu in popisovali vse prisotne, stare od 60 in 94 letkot bi bili ne vem kakšni nasilneži in kriminalci. V resnici pa smo bili na dogodku ljudje, ki smo gradili to državo, ki smo bili 2,5 meseca zaprti kot živali, ko je že nekatere začela najedati psihoza, ne korona. V zakonu je zapisano, da lahko policist izreče opozorilo, kar mislim, da bi zadostovalo, popisali bi le odgovorno osebo, kar so storili, in pravno osebo. Žalostno je to, da je bilo le nekaj dni pred neživljenjskim ukrepom na plažah veliko ljudi, ki so kršili ukrepe NIJZ, o čemer so poročali mediji. Vendar nikjer nisem zasledil, da so jih popisovali! Dogodek smo zapustili z grenkobo, vendar s pokončno držo, saj nas takšno početje državnih organov ne more zaustaviti v cilju boja za boljši jutri starejših ljudi.« (Besedilo in fotografija: Z. T.)

KAMNIK

Društvo upokojencev Kamnik je 2. aprila praznovalo 70. obletnico obstoja. V maju so načrtovali veliko svečanost, ki pa je zaradi znanih razmer ni bilo. So pa svoje člane že razveselili z jubilejnim zbornikom. Kot je v njem zapisal predsednik društva Vinko Polak, imajo dva tisoč sedemsto članov. Žal mladih upokojencev ni, čeprav gojijo številne zanimive dejavnosti. Zelo priljubljeno je na primer izletništvo. V ženski sekciji se članice ne ukvarjajo več z ročnimi deli, pač pa se družijo ob veselih popoldnevih. V okviru kulturne sekcije delujeta mešani pevski zbor in ljudske pevke Predice. Dolga leta jim je delala družbo tudi folklorna skupina, ki je bila edina v občini, vendar zdaj stopa po samostojni poti.

Najmnožičnejše se kamniški upokojenci udeležujejo športnih dejavnosti, saj imajo kar 14 sekcij – imajo tudi državne in pokrajinske prvake (kegljači, strelci, balinarke). Vsako leto izberejo tudi športnika in športnico, ki prejmeta naziv »grča športa«. Pred petimi leti je društvo pridobilo status humanitarne organizacije, saj uspešno izvajajo projekt Starejši za starejše, katerega koordinatorka je Branka Lap, prvih deset let pa je ta program vodila Marjana Berlec. Triintrideset prostovoljk redno obiskuje starejše krajane, nekaterim pomagajo pri različnih opravilih ter jih peljejo po opravkih. Glede na to, da so ljudje tudi v višji starosti še dokaj vitalni in zdravi, so se odločili, da bodo odslej obiskovali le starejše od 75 let.

V društvu že dolga leta opravljajo meritve tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov. Občasno je ob tem prisoten tudi zdravnik prostovoljec, ki daje praktične nasvete. Vsako leto obiščejo bolne člane, krajane, ki so se preselili v domove za starejše, člane jubilante, ki dopolnijo 80 in 90 let, letos jih imajo kar 190, ter počastijo zakonske pare, ki dosežejo 50, 60, 65 let skupnega življenja.

Letos imajo prvič člana, ki sta poročena že 70 let. Skrbijo tudi za izobraževanje članov in razna druženja, redno imajo dihalne vaje, ki jih vodi fizioterapevtka, organizirajo letovanja, bralna srečanja, plesne večere, razne tečaje. Ponosni pa so tudi na lastne prostore – hišo, ki jim jo je pred leti podarila občanka. Z lastnimi sredstvi in delom so jo obnovili in v njej uredili gostinski lokal Marjanca, v katerem delajo trije prostovoljci. Žal pa so se konec julija poslovili od dolgoletnega člana Janka Leskovška, ki je slovel kot odličen plesalec. Pogosto se je udeležil tudi srečanj bralcev in prijateljev revije Vzajemnost.

 (Besedilo: Slavica Bučan, arhiv DU)

BRANIK

Članice in člani Društva upokojencev Branik so imeli junija volilni občni zbor. To je bilo njihovo prvo druženje po uvedbi ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom. Zbora se je udeležilo 94 članov društva, ki so potrdili poročila o delu društva v letu 2019 in načrte za leto 2020. Zahvalili so se dosedanjemu predsedniku Antonu Benku in članom drugih društvenih organov ter dolgoletnima poverjenicama Rudici Zgonik Kerčmar in Vanji Čebron, ki jim je potekel mandat. Izvolili so novo vodstvo: predsednik društva je Alojz Žerak, podpredsednica Ksenija Mrevlje, blagajničarka Irena Colja in tajnica Eljana Colja.

Zbora se je med drugim udeležil tudi predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev severne Primorske Zlatko Martin Marušič. Prisotne je seznanil z novostmi, ki se odvijajo na ravni PZDU in ZDUS.

(Besedilo: Alojz Žerak, fotografija: Eljana Colja)

HAJDINA

Zaradi epidemije koronavirusa je tudi v Društvu upokojencev Hajdina delovanje programa Starejši za starejše, ki ga vodi koordinator Branko Burjan, potekalo na prilagojen način. Prostovoljke so bile v telefonskih stikih s starejšimi in jim tako pomagale pri premagovanju osamljenosti. Sproti so jih seznanjale z zaščitnimi ukrepi in ravnanjem v posameznih okoliščinah. Nekaterim so pripeljale hrano, zdravila in druge življenjske potrebščine. Pomagale so tudi pri šivanju zaščitnih mask iz blaga. Članice programa je na njihovem februarskem sestanku pohvalil tudi najstarejši hajdinski občan, stoletnik Maksimiljan Kampl (na fotografiji). (Besedilo: Silvestra Brodnjak, fotografija: Branko Burjan)

 

PRAZNOVALI SO

Francka Govekar, članica Društva upokojencev Preddvor, je maja praznovala 90. rojstni dan. Kljub tegobam, ki so se pojavljale v njenem življenju, je ostala prava borka. Posloviti se je morala od dveh sinov, ki sta mnogo prezgodaj odšla v prerani grob, kasneje pa še od moža. Ostali so ji le najmlajši sin Marko z družino, tri vnukinje in štiri pravnukinje. Vse življenje so jo dobra volja, prijaznost in delo držali pokonci. Je tudi strastna gobarica in še vedno dela rezance, celo iz 10 jajc …

 

ČESTITAMO NAROČNIKOM

Ivana in Franc Sotenšek iz Kisovca pri Zagorju sta konec julija praznovala res lep jubilej – 70 let poroke. Oba izhajata iz kmečke družine, rodili sta se jima dve hčeri, zdaj imata štiri vnuke in šest pravnukov. Franc, ki se približuje 95. rojstnemu dnevu, je do upokojitve delal v zagorskem rudniku, Ivana je doma gospodinjila in šivala za domače. Veliko jima pomeni skrbno urejen vrt pred hišo, na katerem se jima spočijejo oči in srce. Nekdaj sta z upokojenci hodila na letovanja, zdaj rada bereta časopise in Vzajemnost. Najbolj pa sta vesela, ko ju kdo obišče in jima z novicami skrajša dan.

Mama, babica in prababica Ana Miklič je 7. julija 2020 na svojem domu na Fali v občini Selnica ob Dravi praznovala svoj 95. rojstni dan. Rodila se je leta 1925 in je tako leto starejša od angleške kraljice. Kljub letom je še vedno polna življenja, tako da vsem vliva optimizem in pozitiven pogled na svet.

 

Praznovanje 60. obletnice mature

Minilo je 60 let od mature v 5. letniku učiteljišča v Ljubljani. V razredu so bila sama dekleta, ki so zaradi šolske reforme maturo opravljale tudi že po 4. letniku. 

Nekdanje sošolke se sicer dobivajo vsako leto, jubilejnega srečanja se je udeležila polovica razreda. Obujale so spomine na potek pouka pri nekaterih predmetih. Prav vse so še znale recitirati O Vrba, srečna draga vas domača. Veliko so se smejale, prepevale. Spomnile pa so se tudi razredničarke, ki jim je v 1. letniku rekla, da tista, ki hodi v cerkev, ni primerna za to šolo. Večina sošolk je bila vernih, a so vse postale dobre učiteljice. (Besedilo in fotografija: Zlata Vidovič, tedaj Jožica Škufca)

Rudarji za vedno

Čeprav v Kanižarici že precej časa ne kopljejo premoga, pa rudarji še vedno praznujejo svoj praznik – dan rudarjev, spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 začeli zasavski rudarji. Stanovski prijatelji, oblečeni v svečane uniforme, obujajo spomine na pretekle čase. Pogovori so zanimivi, tako kot je bilo zanimivo delo pod zemljo. V spomin na 150-letno rudarsko dediščino v Kanižarici (proizvodnja je bila ustavljena leta 1996) sta ostala strojnica in izvozni stolp kot rudarski muzej, ki bo letos praznoval deset let. Naj rudarski pozdrav SREČNO! še dolgo velja. (Besedilo in fotografija: Stanislav Starešinič)

Druženje izboljša psihofizično kondicijo

Medobčinsko društvo invalidov Ljutomer, ki ima 431 rednih in še 144 podpornih članov je bilo ustanovljeno že davnega leta 1975, in to z namenom, da članom pomaga premostiti raznovrstne težave. Tako jim pomagajo pri pisanju prošenj in vlog različnim institucijam, jim svetujejo, kam se obrniti za pomoč ali rešitev različnih zadev in podobno. Kot je poudarila predsednica društva Mirjana Jerič, skrbijo tudi za rehabilitacijo in za čim boljšo psihofizično kondicijo članov. Zato organizirajo raznovrstna druženja, pohode, ekskurzije, kopanje, izlete – tudi take, da se jih s spremstvom lahko udeležijo tudi težji invalidi. Nekaj denarja za ekskurzije in izlete primakne društvo, preostalo si udeleženci plačajo sami. Tako so bili v sodelovanju z organizatorjem izletov Cvetom Gerčerjem že letos spomladi na kopalnih dneh v koprski Žusterni, na nekajdnevni rehabilitaciji v Novem Vinodolskem, sredi avgusta pa na tridnevnem izletu, na katerem so si ogledovali lepote Gorenjske ter delček kulturne dediščine avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine. (Besedilo in fotografija: Marinka Levičar)

Proslavili so 60. obletnico mature

V Murski Soboti so se srečali nekdanji maturanti murskosoboške ekonomske šole. V letniku 1956 je bilo 51 maturantov, po 60 letih se jih je srečanja udeležilo 18. Kasnejša pot je nekdanje sošolce zanesla v različne poklice v državni upravi, šolstvu in gospodarstvu, nekatere celo v tujino. Na srečanju so obujali lepe spomine na skupna šolska leta. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media