Kakšna bo prihodnost upokojencev?

Dobro je vedeti | sep. '20

Lani so prispevki za socialno varnost znašali kar 81 odstotkov vseh dohodkov pokojninske blagajne in so predstavljali najvišji delež po letu 1996. Posledično je bil potreben nižji prispevek iz proračuna, in sicer 18,5 odstotka, kar pomeni 918.449.644 evrov, medtem ko je bil najvišji leta 2014 in je znašal več kot milijardo in pol. Letos to sliko precej spreminja koronavirus, zato se mnogi sprašujemo, kakšna bo prihodnost upokojencev.

Od leta 2013, ko je bilo povprečno število zavarovancev 833.121 (najnižje v obdobju od 2010 do 2019), je to število postopoma naraščalo vse do leta 2019, ko je znašalo 960.755. To je ugodno vplivalo na razmerje: število zavarovancev na enega uživalca pokojnine. Od leta 2013, ko je to razmerje znašalo 1,38 (najnižje v zadnjih 10 letih), je postopoma naraščalo in v letu 2019 znašalo 1,55.

V letu 2019 je bilo povprečno 620.459 uživalcev starostne, predčasne, delne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine iz obveznega zavarovanja. V primerjavi z letom 2018 gre za 0,5-odstotno rast, ki je med najnižjimi rastmi v zadnjih 29 letih. Obstajajo pa razlike med posameznimi skupinami, in sicer:

451.499 starostnih, kar je za 1,4 odstotka več,

78.131 invalidskih, kar je za 2,3 odstotka manj,

87.671 družinskih in vdovskih, kar je za 2 odstotka manj,

3.158 delnih ali za 20,2 odstotka več.

Kar zadeva rast uživalcev starostne pokojnine, pa je treba pojasniti, da je ta sicer višja kot v zadnjih štirih letih, vendar še vedno nižja od stopenj rasti v obdobju od 1997 do 2014, ko so znašale od 1,7 do 4,8 odstotka. Gre za učinke ZPIZ-2 zaradi strožjih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Na podlagi navedenih podatkov lahko ugotovimo, da so v letu 2019 največji delež predstavljali uživalci starostne pokojnine – 72,8 odstotka, sledijo uživalci invalidske – 12,6 odstotka, uživalci vdovske – 8,7 odstotka, uživalci družinske – 5,4 odstotka in uživalci delne – 0,5 odstotka. Pri uživalcih starostnih pokojnin je spolna struktura skoraj izenačena (moški 50,4 odstotka, ženske 49,6 odstotka), pri invalidskih pa obstaja kar precejšnja razlika (moški 59,6 odstotka, ženske 40,4 odstotka).

V primerjavi z letom 2018 se je v letu 2019 zelo povečalo število uživalcev 20-odstotne predčasne ali starostne pokojnine, in to za 29,1 odstotka. Povprečno jih je bilo v letu 2019 že 9.739, v decembru pa 11.728. Zanimivo bo spremljati to gibanje v letu 2020, ko je z zakonom odstotek zvišan z 20 na 40.

Naraščanje povprečne pokojninske dobe

Spodbudni so podatki, ki kažejo postopno naraščanje povprečne starostne in povprečne dopolnjene pokojninske dobe novih uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, ker niso upoštevani uživalci predčasne pokojnine in uživalci z zavarovalno dobo s povečanjem. Z dopolnjenimi 40 leti ali več pokojninske dobe je v letu 2019 uveljavilo starostno pokojnino 87,2 odstotka žensk (84,1 v letu 2018) in 72,6 odstotka moških (70,4 v letu 2018).

Tudi povprečna doba prejemanja pokojnine uživalcev postopoma narašča pri vseh skupinah. Tako je v letu 2019 pri starostnih pokojninah za ženske znašala 24 let in 11 mesecev, za moške pa 17 let in 7 mesecev. Višja je bila pri invalidskih, in sicer za ženske 27 let in 1 mesec, za moške pa 21 let in 3 mesece. Pri družinskih in vdovskih (skupaj moški in ženske) pa je bistveno nižja, in sicer 13 let in 8 mesecev.

Gre za pomembne podatke, s katerimi se bodo morali ukvarjati politiki in tudi tisti, ki imajo neposreden ali posreden vpliv na usodo oziroma kakovost življenja upokojencev, ki predstavljajo velik del prebivalcev Slovenije. Po podatkih Sursa je bilo konec septembra 2019 v naši državi 2.094.060 prebivalcev, po podatkih Zpiza pa 620.759 uživalcev pokojnin. Kar pomeni 29,6 odstotka in je v primerjavi z letom 2018 (29,7 odstotka) manjše.

Mnogi, ne le upokojenci, se sprašujemo, kaj nam bo prineslo leto 2020, ki nas je udarilo z do zdaj neznanim virusom, katerega negativne posledice je že čutiti na številnih področjih družbenega delovanja in ustvarjanja. Prav upokojenci oziroma starejši smo rizična skupina. Mediji poročajo, kako se nekateri politiki oziroma politične stranke zavzemajo za boljšo prihodnost upokojencev, še zlasti tistih, katerih gmotni položaj je sramoten, kot poudarjajo. Kmalu pa bomo lahko priča, ali gre za lepo zveneče besede ali za odgovorno državniško ravnanje. Še to leto bo moral državni zbor razpravljati in odločati o zakonih, ki bi že morali biti sprejeti, pa se žal politika o ključnih rešitvah že več let ne more poenotiti. Naj omenim le nekatere: zakon o demografskem skladu, zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za to oskrbo, zakon o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu, pa še bi lahko naštevala tiste, ki bodo imeli velik vpliv na življenje starejših in upokojencev.

Anka Tominšek, fotografija: J. D.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media