ZDRAVJE kratke
Telefonsko svetovanje o paliativni oskrbi
Hiša Ljubhospica v Ljubljani je pri nas edina ustanova, namenjena bolnikom z napredovalo neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ali povedano drugače, hiša, kamor pridejo ljudje kakovostno živet do konca.
Prostora je za dvanajst ljudi, zdravstveno osebje, negovalci, terapevti, duhovni pomočniki in prostovoljci poskrbijo za celodnevno zdravstveno nego ter sočutno blažilno oskrbo, in to brezplačno. Pri tem ne sledijo le bolnikovim fizičnim, temveč tudi čustvenim, socialnim in duhovnim potrebam. Pozornost in podporo pa zagotavljajo tudi svojcem tako v času med boleznijo kot tudi ob smrti bolnika in po njej. Ker pa vedo, v kakšnih stiskah so lahko družine ali posamezniki, ki na domu negujejo svojce v zadnjih dneh življenja, so uvedli 24-urno telefonsko svetovanje. Za pogovor, tolažilne besede ali strokoven nasvet lahko kadar koli pokličete na telefonsko številko 051 322 979.
Pripravimo telo na viruse
Res se zadnjega pol leta naš svet vrti predvsem okoli koronavirusa, a žal tudi druge zdravstvene tegobe niso izginile. Še več, v jesensko zimskem obdobju bodo še pogostejše prehladna obolenja, gripa in pnevmokokne okužbe. Pri zaščiti pred boleznijo ter lažjem prebolevanju nam najbolj pomaga krepak imunski sistem. Poskrbite za pestro prehrano z veliko sadja in zelenjave in dovolj gibanja na čistem zraku, pogosto uživajte med ali matični mleček, po napotkih patra Ašiča pomaga tudi pitje čajne mešanice iz koprive, regrata, rmana in trpotca ter pripravki iz česna. Velja pa premisliti o cepljenju, saj virusne okužbe še posebej ogrožajo starejše od 65 let, kronične bolnike in osebe z izrazito povečano telesno težo (ITM nad 40). Pnevmokoki lahko med drugim povzročijo pljučnico in različna vnetja, v hujši obliki celo pnevmokokni meningitis in okužbo krvi (sepso). Cepljenje proti gripi in proti pnevmokoknim okužbam lahko opravite istočasno.
Strožji ukrepi za necepljene
Ministrstvo za zdravje je v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o nalezljivih boleznih, ki naj bi pripomogel k učinkovitejšemu odzivu na nove nalezljive bolezni in okužbe. Predvidenih je več načinov določanja karantene: na domu po tesnem stiku z okuženo osebo, po prihodu z območij, kjer obstaja visoko tveganje za okužbo, ter karantena, s katero je osebi deloma ali v celoti omejena svoboda gibanja, kar velja zlasti za težke nalezljive bolezni (kuga, ebola in podobno).
Poleg tega predlog zakona zaostruje ukrepe za otroke, ki jih starši ne želijo cepiti zaradi osebnih razlogov, saj po mnenju ministrstva ogrožajo vse druge. Necepljenega otroka starši tako ne bodo mogli vključiti v javni vrtec ali javno sofinanciran zasebni vrtec (vpis v osnovno šolo pa bo mogoč, saj je obvezna), prav tako se ne bo smel udeležiti letovanj, ki so financirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Mladi, ki niso bili cepljeni v skladu s programom cepljenja, pa se ne bodo smeli vpisati v srednje šole ali fakultete s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva.
Prehodni opozorilni znaki za kap
Angleški raziskovalci so v študiji, v kateri so proučevali 2.416 ljudi z možgansko kapjo, ugotovili, da se pri bolnikih zelo pogosto pojavijo prehodni kratki napadi s podobnimi simptomi. Pojavijo se lahko že sedem dni prej, lahko na isti dan, trajajo manj kot pet minut in ne poškodujejo možganov. Če bi simptome teh napadov zdravili v nekaj urah po dogodku, bi lahko preprečili usodno možgansko kap, še ugotavljajo raziskovalci. To bi bilo izredno dobrodošlo, kap namreč pusti hude posledice, saj povzroči zoženje velikih ali majhnih možganskih arterij zaradi ateroskleroze ali strdkov, ki blokirajo pretok krvi v možgane. Kar petina bolnikov umre v prvem mesecu, približno toliko še v letu od dogodka.
