Uporaben je tudi divji kostanj 

Prosti čas | okt. '20

 V nasprotju s splošnim prepričanjem o uporabnosti le »domačega« jedilnega kostanja je divji pravzaprav tisti, ki je precej bolj uporaben. Drevo, ki zraste tja do tridesetih metrov, obdrži pa se tudi več kot dvesto let, je k nam prišlo z južnega Balkana z diplomatsko pošto iz Turčije okoli leta 1576.

Večina nas užitni kostanj pozna le v pečeni ali kuhani obliki, marsikatera gospodinja pa ga zna spremeniti tudi v okusen pire ali slastno kostanjevo torto. Divji kostanj pa uporabljajo predvsem otroci, ki s pomočjo zobotrebcev iz njega naredijo krevljastega možica ali pa kakšno žival.

V Evropi je divji kostanj postal priljubljeno drevo v parkih, cenjen pa je tudi pri kmetih in gostincih, saj poleg zagotavljanja obilne sence odganja mrčes. Divji kostanj se imenuje preprosto zato, ker praviloma ni primeren za prehrano ljudi in večine živali. Kmetje z njim sicer hranijo govedo, svinje in konje, lovci pa srnjad.

Različni narodi divji kostanj in lastnosti njegovih plodov, listov in lubja različno uporabljajo. Na Kitajskem ribiči z njegovim zmletim lubjem omamljajo ribe, v Indiji se s kostanjevim oljem spravljajo nad revmatizem, na Japonskem pa konjem zdravijo vnete oči. Farmacevti lubje uporabljajo za zbijanje vročine pri bolnikih, odganjanje črevesnih zajedavcev, prav tako pa različno pripravljeni čaji pomirjajo, uspavajo, lahko pa tudi poživljajo. Iz rjavih semen, ki jih varuje zelena bodičasta lupina, pridobivajo tanin, izvleček uspešno izkorišča zdravilska industrija, odličen je tudi v usnjarstvu za strojenje kož. Divji kostanj cveti aprila in maja, lubje je najboljše 'obirati' marca, liste za zdravilske potrebe od junija do avgusta, plodove pa poznega septembra in oktobra. Divji kostanj je tudi medonosen, njegov med ni primeren za prezimovanje čebel, daje pa dober propolis. Mizarji nad kostanjevim lesom niso najbolj navdušeni, iz njega izdelujejo v glavnem le korita in cokle. Nekje ga uporabljajo za pridobivanje oglja.

Divji, a užiten in zdravilen

Moko iz divjega kostanja so naše babice v bolj lačnih časih pomešale s pšenično ali rženo moko ter jo tako uporabile tudi za kruh, iz semena pa so izdelovali še olje in škrob ter celo alkohol. Še danes lahko v bifejih na Korziki naročite kostanjevo pivo, postregli vam bodo tudi z namazom iz divjega kostanja ali celo marmelado. Korziški zdravilci iz divjega kostanja pripravljajo paleto zdravilnih krem.

Tudi naši zdravilci zagotavljajo, da je divji kostanj učinkovit pri zdravljenju žilnih sten, vnetih ven in razširjenih kapilar, saj krepi stene in omogoča lažji pretok krvi. Izvlečke iz divjega kostanja uspešno uporabljajo pri zdravljenju krčnih žil, učinkovit pa je tudi pri zdravljenju hemoroidov, aken, celulita in sončnih opeklin.

Ljudski zdravilci so še razširili uporabo divjega kostanja in ga zdrobljenega v prah priporočajo za zdravljenje vnete ustne votline, pri prehladnih obolenjih, obolenjih bronhijev, pljuč in črevesja. Divji kostanj zdravilno učinkuje tudi na zmečkanine in otekline, njegov prah je učinkovit pri ozeblinah in zlomih, čaj iz skorje in plodov pa bo ublažil težave tistih, ki imajo povečano prostato, notranje krvavitve, beli tok, kronično drisko, prav bo prišel še pri vnetju ali razširjenih venah, tinktura pa tudi pri revmatizmu. Baje alkoholni izvleček iz plodov povečuje celo moško spolno moč, zato ponekod ostareli fantje nosijo v žepih kostanjevo seme …

Divji kostanj vsebuje tudi »saponin escina«, ki se v vodi peni kot detergent, zato so ga zmletega nekdaj uporabljali za pranje nežnih tkanin, starejše gospe pa se še spominjajo svojih babic, ki so s kostanjevim lugom prale posodo.

V gozdovih načeloma raste le pravi domači ali jedilni kostanj. Pred časom je veljalo, da je v slovenskih gozdovih ogrožena vrsta dreves. Nekje v petdesetih ga je namreč napadel rak, ki se je iz Kitajske razširil v Ameriko, nato pa z ladjami pripotoval do italijanskih pristanišč in se ob pomoči ptic naselil tudi pri nas. Kar nekaj desetletij so ga morali gozdarji zaradi bolezni načrtno izsekavati, a se je tam, kjer so pustili štore, precej hitro obnavljal in si v zadnjih letih kar opomogel. Deblo pravega domačega kostanja je tudi odlično za telegrafske drogove, saj je njegova sredica zelo trdna in obstojna.

Vlado Kadunec fotografija: www.bakeryanidsnacks.com 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media