Jesensko zatiranje škodljivcev
Jesen prihaja v deželo, vrtovi počasi izgubljajo svojo lepo barvo, sadje dozoreva in listje odpada. To je poseben čas za ljudi in živali, žal pa tudi za škodljivce vseh vrst.
S propadanjem in odmiranjem rastlin in prihajajočimi hladnejšimi dnevi se tudi škodljivci postopoma umikajo na toplejša mesta, ki jih na vrtu običajno najdejo v zemlji, na drevju pod lubjem, v razpokah ali sami drevesni masi. Podobno je tudi v bivalnih prostorih, saj mrčes leže jajčeca na skrita mesta v stanovanju, kaščah, kokošnjakih ipd.
Da se ta nadlega ne poskrije in se čez zimo ne razmnoži, smo prisiljeni ukrepati. Prav je, da naredimo seznam škodljivcev, s katerimi smo se srečali v poletnem času in so nas motili ali pa nam delali škodo. V stanovanju se običajno zadržujejo stenice, komarji, pajki, tigrasti komarji, ose ... Ti so nam ponoči kar močno načenjali živce. Kaj pa se dogaja na vrtu in njivi, kjer so nam poleti uničevali pridelek polži, bramorji, strune, miši, polhi in še kdo? Delo škodljivcev smo opažali ob pobiranju korenja ali krompirja, saj so se pojavile luknje v gomoljih ali plodovih. Plodovi so bili obgrizeni, gomoljev pa sploh ni bilo oziroma smo imeli pičel pridelek. Na vsak način moramo ukrepati, če nočemo naslednje leto imeti enakih težav ali pa še hujših. Da bo učinek boljši, moramo populacijo te nadlege uničiti, zmanjšati ali pa vsaj preprečiti širjenje.
Nad polže, strune in bramorja
Polži v tem času odlegajo jajčeca v zemljo, kjer bodo počakala do pomladi, ko bodo dnevi toplejši in se bo ogrela tudi zemlja. Takrat bodo pokukali iz zemlje in začeli nov življenjski cikel. Torej zdaj je čas, da preprečimo odlaganje jajčec tako, da populacijo polžev spravimo na minimum. To najbolje dosežemo s sodobnim in učinkovitim preparatom Metarex, ki z nižjo koncentracijo aktivne substance in zaradi kakovostne izdelave zelo dobro uniči to nadlogo. Deluje tudi v vlažnih in mokrih tleh do enega meseca. Potrebna pa je zelo majhna količina, le devet zrnc na kvadratni meter. Na razpolago imamo še podoben preparat na bioosnovi tretje generacije. To je Ironmax. Sicer je učinek nekoliko slabši (približno za 25 odstotkov, predvsem zaradi šibkejše biokomponente), vendar je še vedno zelo učinkovit. Tako smo glede obvladovanja polžje populacije naredili vse, kar je v naši moči, in naslednje leto bomo lahko mirneje spali.
Kaj pa strune in bramor? Tudi to sta nepredvidljiva škodljivca za naš pridelek na vrtu, saj luknje v krompirju, korenčku in drugih gomoljnicah že na pogled niso prijetne, prav tako nas jezijo objedeni plodov, ki jih je manj, kot bi jih bilo brez njunega »napada«.
Najenostavnejše sredstvo za zatiranje teh dveh škodljivcev je Strunal, ki deluje kot dušično gnojilo. Preparat lahko uporabljamo tudi na vodovarstvenih območjih. Deluje pa tako, da ob razpadu s pomočjo vlage v zemlji tvori plin, ki deluje na škodljivce in jih v dobršni meri uniči pod pogojem, da smo potrosili dovolj tega sredstva. Potrositi je treba najmanj dva kilograma sredstva na deset kvadratnih metrov, a raje posujmo še več. Zemlja mora biti vlažna, če ni, je razpad prepočasen, plin se razdeli na daljše časovno obdobje, posledično pa se učinek zmanjša najmanj za polovico, kar pravzaprav pomeni, da učinek ni več zadosten, kot gnojilo pa še vedno ostaja v zemlji in bo na razpolago posevkom in sadikam takoj ob spomladanskih delih. Pomembno dejstvo pri uporabi Strunala je, da deluje tudi kot izdaten vir dušika. Torej ubijemo dve muhi na mah. Zatiramo strune in hkrati gnojimo. Tudi bramorju ne prija takšno zaplinjeno okolje v zemlji in nekatere živali poginejo, druge pa se umaknejo. Zato pa spomladi zemlji ne dodajamo gnojil z dušikom, temveč gnojimo samo s fosforjem, kalijem, kalcijem in magnezijem, seveda če je treba. To so PK-gnojila z mikroelementi.
Tretje pomembno dejstvo ob uporabi Strunala pa je, da deluje do globine približno 30 do 35 centimetrov, kjer se škodljivci zadržujejo, dokler je zemlja še topla. Ko se ohladi, se strune in bramor umaknejo v globlje dele zemlje, kjer jih učinek Strunala ne doseže več. Ne pozabimo še nečesa: če sredstvo posujemo po vrtu v jesenskem času, nimamo preglavic zaradi 14-dnevnega čakanja pred sajenjem, saj je pred nami obdobje zime.
Zavarujmo drevje
Sadno drevje lahko zaščitimo s pleskanjem debel z apnenim premazom. Tako uničimo škodljivce pod lubjem, še prej pa je priporočljivo debla očistiti s strgalom, da se škodljivci nimajo kam skriti. To je sicer stara metoda, ki jo lahko spet uporabimo, saj so fitofarmacevtska sredstva, namenjena zaščiti debel, čedalje težje dostopna zaradi varovanja okolja.
Pred zimo zatremo v kokošnjaku pršice in uši, ki se zalezejo v vse mogoče špranje v prostoru in ga belež in drugi ukrepi ne dosežejo. Uporabimo insekticidni dimni razpršilec – fumigator. Plin se zaleze v vse pore in uniči ves mrčes. Prav tako ga uporabimo v drugih kmetijskih objektih in tudi v stanovanjskih prostorih in na enak način tudi na podstrešjih. Vendar pa moramo natančno upoštevati navodilo za uporabo in pred posegom umakniti vso hrano in živali, po končanem postopku pa prostore dobro prezračiti. Dobrodošlo pa je spoznanje, da smo po nekaj urah rešeni nadlege, saj se v zimskem času običajno ne pojavlja, če smo jo predhodno zatrli. Velja poudariti, da je dimni razpršilec nadvse uporaben, saj ni nevarnosti, da bi kljub tvorjenju dima povzročil požar, ker ne deluje na podlagi vročine in ognja, ampak na podlagi reakcije z vodo, kar pa je seveda bistvena razlika.
Preženimo miši in podgane
V hladnejših dneh postajajo miši neprijetne sostanovalke v gospodarskih poslopjih: skladiščih, hlevih, kokošnjakih in tudi pesjakih. Najdemo jih tudi v bivalnih prostorih. Za zatiranje uporabimo žitno vabo, mehko vabo in brikete. Seveda namensko. V kokošnjakih ne nastavljajmo žitnih in mehkih vab. Te moramo nastaviti v posebna skrita mesta, kjer domače živali ne morejo do njih, ali pa v posebej za to namenjene posodice, ki so tako zaprte, da domače živali ne morejo do njih.
Če nas obiščejo podgane, prav tako uporabimo vabe, namenjene mišim, toda v neprimerno večjih količinah. Spremljamo in nadziramo, koliko sredstva podgane pojedo, in nasipamo novo, dokler vaba ne ostane nedotaknjena. To je znak, da smo glodavca uničili. Najbolje je uporabiti parafinske bloke, ki so neobčutljivi za vlago. Vabe z močnejšimi učinki niso več dostopne. Če nam jih ni uspelo zatreti, moramo poklicati službo za deratizacijo.
S pravilnim in pravočasnim ukrepanjem bomo odpravili vse nadloge, ki so nam grenile življenje v toplih poletnih dneh, in tako preprečili, da bi bile nadležne še v zimskem času in bi se nekontrolirano razmnoževale. Zavedati se moramo, da so lahko nekateri glodavci vir hudih okužb in bolezni, tudi pri ljudeh (spomnimo se le mišje mrzlice). To pa ni več šala. Torej ukrepajte!
